Številni papeži so se raje izognili rimski poletni vročini in se umaknili v mirni naselji v gričevju, ki obdaja večno mestoPoletje je najboljši čas za potovanja. V ta namen so ga skozi stoletja pogosto izkoristili tudi papeži. Od Anagnija do Castel Gandolfa so papeži pustili globok pečat v dveh krajih, ki so ju izbrali za svojo letno rezidenco.
Anagni, “mesto papežev”
Gričevnato mestece Anagni, ki so ga ustanovili Rimljani, poseben razcvet pa je doživelo v srednjem veku, so mnogi rimski cesarji izbrali za preživljanje poletij in se tako izognili rimski vročini. Mestece, okoli 70 km oddaljeno od Rima, leži v pokrajini Ciociaria, imenovali pa so ga tudi “mesto papežev”, saj so bili tam rojeni kar štirje papeži, mnogi pa so tam preživljali svoj poletni oddih.
Preberite še:
Papež, ki se je povzpel na drugi najvišji vrh v Evropi in ni bil Janez Pavel II.
Preberite še:
Ne veste več, katero knjigo bi vzeli v roke? Papež Frančišek priporoča
Papeži Inocenc III., Aleksander IV., Gregor IX. in Bonifacij VIII. so bili vsi rojeni v Anagniju ali njegovi okolici. Mesto je zaslovelo po zaslugi papeža Bonifacija VIII. in dogodka, znanega pod imenom “zaušnica v Anagniju”.
Leta 1303 je francoski kralj Filip Lepi poslal svoje predstavnike v Anagni, da bi papeža pregovorili, naj umakne prepoved davka za duhovščino v Franciji, potem ko je kralj obdavčil cerkveno lastnino na francoskem ozemlju. Ker papež prepovedi ni bil pripravljen umakniti, so kraljevi odposlanci vdrli v papeževo palačo, ga zmerjali in menda celo udarili z železnim buzdovanom. Nazadnje so ga osvobodili meščani Anagnija in ga prepeljali v Rim, kjer je mesec dni pozneje umrl. Dogodek je zaslovel kot “zaušnica v Anagniju”.
Preberite še:
Papeži, ki so se srečali z angeli. Preberite njihova sporočila
Vpliv papežev in drugih pomembnih ljudi v Katoliški cerkvi je danes viden v mestni arhitekturi in krajevni kuhinji. Papeška palača, imenovana tudi palača Bonifacija VIII., kamor se je papež zatekel med “zaušnico”, je odprta za obiskovalce, v njej pa je na ogled tudi istoimenski muzej. Značilna krajevna jed, pripravljena iz svežega mesa, petelinjih grebenov, gob, belega vina, marsale, soli, popra in jušne osnove, se imenuje “timballo Bonifacio VIII.”. Sladko-kisli “papeški kruh” pripravljajo iz mandljev, lešnikov, pinjol, cimeta, muškatnega oreška, čokolade, medu in rozin.
Preberite še:
Kako je Agatha Christie prepričala svetega papeža Pavla VI.
Castel Gandolfo, dom številnih papežev
Mestece Castel Gandolfo nad Albanskim jezerom je verjetno najznamenitejša papeška letna rezidenca. Skozi stoletja so papeži v najbolj vročih poletnih dneh odpotovali iz Rima in poletja preživljali v tamkajšnji apostolski palači. Prvi papež, ki je Castel Gandolfo izbral za svoj poletni oddih, je bil Urban VIII., ki je po izvolitvi na papeški položaj leta 1623 ukazal gradnjo letne rezidence v bližini ruševin mogočne vile, ki je pripadala rimskemu cesarju Domicijanu. Prvi papež, ki je v tej palači bival, je bil Aleksander VII.
Preberite še:
Že več kot 300 let nismo imeli bradatega papeža. In to z razlogom
Različni papeži so skozi stoletja spreminjali in obnavljali izvirno gradnjo Urbana VIII. V 18. stoletju je Benedikt XIV. naročil izdelavo novega okrasja, Klemen XIV. pa je razširil vrtove okoli apostolske palače. V 18. in 19. stoletju sta papeža Pij VII. in Pij VIII. naročila obnovitvena dela, potem ko so rezidenco močno poškodovale Napoleonove čete. Nato sta palačo za svoj poletni oddih uporabljala papeža Gregor XVI. in Pij IX., dokler leta 1870 ni bila razglašena za del porajajoče se italijanske države. Šele leta 1929, z ustanovitvijo Vatikanske države, je bilo zemljišče vrnjeno Vatikanu in je znova postalo papeška letna rezidenca – na tem mirnem posestvu sta umrla tako papež Pij XII. kot tudi papež Pavel VI.
Preberite še:
V “Malem Vatikanu” hranijo posmrtne ostanke 16 papežev in 60 mučencev
Papež Frančišek je prekinil tradicijo papeške letne rezidence in je več stoletij staro vilo spremenil v muzej, ki je na ogled javnosti. Leta 2014 je za javnost odprl tudi tamkajšnje vrtove. Oktobra 2016 pa so za javnost prvič odprli tudi dvajset soban, vključno z delovno sobo, knjižnico in kapelo. Dr. Sandro Barbaglio, skrbnik zgodovinskega oddelka v Vatikanskih muzejih, je v pogovoru za medije pojasnil, da bi Frančiškovo odločitev poznejši papeži lahko preklicali. “To je odločitev, ki velja toliko časa, kot si to želi trenutni papež,” je dejal Barbaglio. To pomeni, da si naslednji papež lahko premisli in rezidenco znova spremeni v zasebno palačo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Ko je obnovila svoj odnos z Bogom, so se kar naenkrat začeli dogajati čudeži
Preberite še:
6 sklepov, ki jih lahko kot družina sprejmete pred začetkom šolskega leta
Preberite še:
Sodobna, preprosta in zabavna – knjiga, ki vam pomaga razložiti resnice o Bogu