Guillaume Bourin je pri rosnih trinajstih začel uživati droge in jih tudi preprodajati. Šel je skozi marsikaj: od vključenosti v razvejane zločinske organizacije, do bega in zapora. Ko se je leta 2003 vrnil iz zapora, je čutil sovraštvo in slo po maščevanju, nato pa se je po obisku prijatelja iz otroštva skesal, ko mu je ta rekel: “Mislim, da te išče Gospod …” “Podoben sem bil razvajenemu otroku, ki ga peljejo na počitnice, potem pa se raje igra v luži, čeprav ima pred sabo ocean.” Danes pri 42 letih se Guillaume Bourin bolj kot kdaj koli prej zaveda poti, ki jo je prehodil: od razgrajaškega otroštva v pariškem predmestju do prižnice protestantske cerkve v Montréalu, v Kanadi. Ganjeno, a z bistrim pogledom pripoveduje o skoraj desetih letih, ko se je nanj “zgrnila nevihta”.
Preberite še:
25 let zlorabe drog, spolnih ekscesov in ločitvenih postopkov. Potem pa v samostan!
Vse se je začelo pri njegovih 13 letih, ko je začel kaditi marihuano, da bi zapolnil notranjo praznino, ki jo je povzročila dedkova smrt, ko mu je bilo komaj 9 let. Dokaj hitro je Guillaume začel droge tudi predprodati, da si je lahko zagotovil lasten odmerek. “Hitro sem se predal drogam in enako hitro sem postal odvisen tudi od preprodajanja,” pove. “Trgovanje se mi je podeseterilo (…) globoko sem zabredel v zločinski svet, ki se je precej okrepil, odkar sem sam začel jemati drogo,” doda.
Nekega večera je na vrata potrkal prijatelj Joël …
Potem ko ga je nekdanji sodelavec izdal, je Guillaume Bourin nekaj mesecev bežal in se skrival. “Med begom sem si začel postavljati vrsto vprašanj. Znova sem začel moliti …” To notranje spraševanje, ki ga ni nikdar zares zapustilo, se je še bolj okrepilo, ko je moral konec leta 2003 v zapor.
Preberite še:
Spreobrnjenje, ki se je začelo z zamenjavo dveh cigaret za Sveto pismo
V celici je bil z romom evangeličanom in skupaj sta vsak dan brala Sveto pismo. Nekatere odlomke si je celo zapisal na zid celice. Ko je prišel iz zapora, je osebi, ki ga je naznanila, grozil s smrtjo. Malo zatem pa je na vrata potrkal Joël, prijatelj iz otroških let, prav tako evangeličan.
Guillaume mu je povedal za svojo slo po maščevanju, pa tudi za svoje molitve in neverjetno zanimanje za svetopisemska besedila. “Mislim, da te išče Gospod,” mu je namignil Joël. “Takrat se mi to ni zdelo verjetno, a sem naslednjo nedeljo šel v cerkev,” se spominja Guillaume. Tistega dne se mu je življenje dokončno preobrnilo in popolnoma je prenehal jemati droge. Od takrat se je poročil in postal evangeličanski pastor v Montréalu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Ta otrok, ki je umrl 14 mesecev po rojstvu, še naprej deli milosti iz nebes
Preberite še:
Primož Roglič od strahovitega padca v Planici skoraj do zmage na slovitem Touru
Preberite še:
“Stara sem bila 22 let, plesala sem ob drogu, v nedeljo pa sem hodila k maši”
