Dve leti smo dnevno molili za Zakarijevo uničenje. Tisto noč naj bi bile naše molitve uresničene. S prijatelji smo sedeli na drevesu. V daljavi je svetloba svetilke utripala in prihajala vse bližje. Srce mi je zaigralo. Ko je Zakarija stopil pod drevo, sem skočil dol in pristal na njegovem hrbtu. Pretepali smo ga in ga zabadali, dokler njegovo trzanje in topi kriki niso utihnili. Nekaj trenutkov kasneje smo stekli nazaj v kamp k jutranji molitvi.
“V tisti noči sem bil ponosen na svoje delo in prepričan, da sem ravnal v božjem imenu. Zdaj bi bil najraje neviden od sramu in bolečine /…/. Krivda, ki sem si jo naložil tisto noč in jo desetletja odrival, me je dohitela,” pripoveduje Yassir Eric, vzgojen kot militantni islamist, ki je zaničeval Jude in kristjane, danes pa evangeličanski pastor, ki poziva k spoštljivemu odnosu do muslimanov.
Preberite še:
Nekdanji krvnik Islamske države: V Kristusu in v evangeliju sem našel mir
Vzgajan za sovraštvo
Yassir prihaja iz severnega Sudana, je edini sin visokega časnika in politika, šefa velikega klana v Kartumu, ki ga je vzgajal in oblikoval, da bi nekoč prevzel njegov položaj. Pri osmih letih ga je oče odpeljal v khalvo, koransko šolo, kjer se je dve leti na pamet učil koranskih vrstic. Kot otrok nikoli ni brcal žoge, temveč se je igral s kalašnikovkami, oče ga je namesto v kino za tri dni odpeljal v vojaški zapor. Pri desetih letih se je za deset dni prostovoljno pridružil potujočim pridigarjem, ki so nagovarjali k džihadu. Študiral je islamsko pravo in politične vede ter bil član Muslimanskega bratstva.
“Bil sem ponosen na svojo družino, svojo religijo in svojo moškost – to so bila bistvena znamenja, ki so tedaj sestavljala mojo identiteto,” v svoji biografiji Naučen sovraštva, doživel ljubezen pripoveduje Yassir. Odraščal je ob spolnem ločevanju, njegove sestre so bile manj vredne. Zviška je gledal na tujce in drugače verujoče.
Preberite še:
557 dni ujetnik islamskih skrajnežev: “Najbolj dragocena stvar je biti z Bogom”
“Ob pogledu nazaj prepoznavam, kakšen eksploziv skriva v sebi takšna vzgoja. Ta, ki ga pripravijo do tega, da življenje drugega manj ceni, ko bi bilo treba braniti vero, se znajde na poti, ki pogosto pelje naravnost v teror.” Določal ga je patriarhat, odločitev nikoli ni sprejemal sam, temveč sta jih njegov oče in ded.
Ko je srečal Boga
Prva samostojna odločitev je njegov svet postavila na glavo. Pri 19 letih je, ko je v bolnišnici sedel ob bratrancu, ki je ležal v komi, doživel čudež. Dečka sta na željo očeta, Yassirjevega strica, ki je zaradi spreobrnjenja sedel v ječi, obiskala krščanska Kopta. Ko sta molila, je deček odprl oči. “V sebi sem vedel, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Če bi se to pripetilo med tem, ko sem bral iz Korana, bi se mi zdelo zanesljivo, da je čudež storil Alah. A do čudeža je prišlo, ko sta prišla ta dva kristjana. /…/ Ko so se odprle Faudove oči, so se odprle tudi moje. Srečal sem Boga.”
Dogodek je nanj dramatično vplival, že naslednje jutro je molil k Jezusu, si kupil Sveto pismo in ga skrivaj prebiral. Ko je očetu in dedu razkril svojo spreobrnitev h krščanstvu, sta se mu odrekla, družina ga je razglasila za mrtvega in uprizorila njegov pogreb. Zaradi spreobrnitve je bil v domovini mučen, večkrat so ga prijeli in zasliševali, konce tedna je pogosto preživel v ječi, vendar ni “uvidel potrebe, da bi nehal pridigati”. Naposled je bil primoran zapustiti domovino, odpotoval je v Kenijo, kjer je študiral teologijo.
Preberite še:
Spreobrnjenje, ki se je začelo z zamenjavo dveh cigaret za Sveto pismo
Nadomestna družina
V Keniji sta ga pod svojo streho vzela zakonca Eric, Nemca, ki sta delala v Keniji. Njuna družina ga je vzela za svojega, prevzel je tudi njihov priimek. A to ne pomeni, da je zavrgel izvorno družino, pravi, da te “ni mogoče nadomestiti z ničimer, ta vrzel ostane”. Svojim otrokom tudi vceplja pozitivne vrline svojega očeta, med drugim to, da so v njihovi hiši žaljivke tabu.
Svojo ženo, Nemko Maren, je Yassir spoznal v Keniji, skupno življenje sta začela v Nemčiji. Yassir je danes evangeličanski pastor in poziva k spoštljivemu odnosu do muslimanov. Ustanovil je Evropski inštitut za migracije, integracijo in islamske teme (EIMI), v Nemčiji in drugod po Evropi prireja seminarje, predava in izobražuje spremljevalce integracije. V prostem času je član Projekta žitnega semena, v okviru katerega v domačem kraju migrantom pomagajo pri integraciji.
Preberite še:
Spreobrnjeni musliman: “Ni me strah, ker sem izbral svobodo”
Kot spreobrnjenec, ki ga je njegova družina razdedinila, ve, kako pomembna sta spoštovanje in svoboda veroizpovedi, njegova življenjska naloga je postala grajenje mostov med verami in kulturami. “Moj poklic je hkrati moja poklicanost,” pravi Yassir, ki tudi veliko potuje na Bližnji vzhod in se zavzema za človekove pravice in svobodo tamkajšnjih manjšin. “Rad bi jih opogumil in jim prinesel sporočilo, da nam v Evropi ni vseeno, ker trpijo, in da zanje molimo.” Hkrati si prizadeva, da tudi evropski politiki o človekovih pravicah ne bi le govorili, ampak bi jih tudi živeli.
Ponovno snidenje
Božja ljubezen se je v vsej veličini Yassirju razodela ob pretresljivem srečanju z nekdanjim sovražnikom. Ko je leta 2008 v Kairu sodeloval na konferenci pastorjev Bližnjega vzhoda, je k njemu pristopil šepavi in sivolas mož z besedami: “Se me spomniš? Zakarija sem. Ker si me tako globoko sovražil, sem zate vedno molil.”
“Na sovraštvo odgovoriti s sovraštvom, to je človeško. A sovraštvo preseči z ljubeznijo, to je božansko. To je več, kakor moremo narediti iz lastne moči,” sklene Yassir.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina.
Preberite še:
“Ko sem na islamskih tleh, skušam ostati neopažen. Islam nas ne trpi”
Preberite še:
Svetniki, ki so bili kriminalci ali obsojenci, a so kljub temu našli Jezusa
Preberite še:
“Med povzdigovanjem sem te izročil Jezusu”
