Zvočne knjige se počasi prebijajo tudi v slovenski medijski prostorZvočna knjiga ima mnogo imen: zvočnica, avdioknjiga ali govoreča knjiga. Prvotno so bile zvočne knjige namenjene le slepim in slabovidnim, posnete so bile na gramofonske plošče, pozneje na kasete. Danes jih poznamo predvsem v digitalnih formatih, poleg oblike pa se je spremenila tudi njihova namembnost.
Ponekod v tujini so zvočnice tudi med dobro videčo populacijo priljubljene vse od 60. let prejšnjega stoletja, pri nas pa se zares pojavljajo šele zadnjih nekaj let. Tu pride na svoj račun predvsem bralec slušnega tipa.
Preberite še:
Imate doma najstnika ali najstnico? Tu je nekaj predlogov dobrih knjig zanje
Prednosti zvočnih knjig
Priljubljenost poslušanja knjig pri odraslih je narasla predvsem zaradi možnosti večopravilnosti – bralec, ki je tu pravzaprav poslušalec, lahko knjigo posluša med opravljanjem hišnih opravil, med vožnjo, tekom ali drugo športno dejavnostjo … kar močno poveča možnosti, da se nekdo, ki prostega časa nima na pretek, loti leposlovja.
Poslušanje knjige, ki jo imamo hkrati pred seboj tudi v tiskani obliki, je zelo dobrodošlo pri učenju branja in tujih jezikov. V pomoč nam je lahko pri učenju pravilne izgovorjave, pomaga pa tudi dislektikom. O prednostih za slepe in slabovidne najbrž niti ni treba pisati.
Preberite še:
To je aktivnost, ki predstavlja najpomembnejših 15 minut dneva z otrokom
Primerne za otroke
Včasih so kateri starši v dvomih, ali naj otrokom omogočijo poslušanje zvočnih knjig. Ali ne bi s tem podpirali lenobe in jih odvračali od branja? Pa dovolite svojim otrokom poslušati zgodbe na radiu, zgoščenkah, na spletu?
Tudi s poslušanjem knjiga širi besedni zaklad, pospešuje učenje branja, krepi spomin in domišljijo … Otroške oči niso obremenjene z vnaprej podanimi ilustracijami ali celo premikajočo se sliko, kar možgane spodbuja, da si sami ustvarijo predstavo. Nekatere zvočne knjige imajo dodatno prednost – ob posnetku pogosto obstaja tudi fizična knjiga. Sledenje besedilu na knjižnih straneh ob sočasnem poslušanju otrokom nemalokrat vzbudi željo po učenju branja. A opozarjamo: še tako kakovosten posnetek se ne more kosati z glasom mamice ali očeta pri branju zgodbice za lahko noč. 🙂
Preberite še:
Kdaj otroke naučiti brati in pisati?
Slovenska produkcija zvočnih knjig
Marsikje v tujini produkcija zvočnih knjig raste kot gobe po dežju, a v Sloveniji nič ne kaže, da bo kmalu podobno. Knjige v angleščini in nekaterih drugih jezikih na spletu najdemo brez težav, tudi brezplačno, celo na Youtubu. Slovenskih pa je le peščica.
Že leta 2005 je pri Mladinski knjigi izšlo nekaj zvočnih knjig, namenjenih različnim skupinam bralcev, a je zaradi premajhnega zanimanja vse potihnilo. Založba Sanje ponuja nekaj zvočnih knjig, večinoma poezijo. Po zaslugi Svetopisemske družbe Slovenije lahko zaenkrat prisluhnemo celotni Novi zavezi. Lahko pa prispevate tudi sredstva za snemanje stare zaveze.
Največja možnost, da bomo našli iskano knjigo, je pri založbi Audibook, kjer se ukvarjajo izključno s produkcijo zvočnih knjig. Prek aplikacije Audiobook jih za zdaj ponuja nekaj več kot 250. Razveseljivo gre večinoma za knjige slovenskih avtorjev. Najdemo celo nekaj zakonov (a tu poslušanje žal ni nič kaj zanimivejše kot branje). Cena je odvisna od obsega knjige in časa izposoje, prek aplikacije pa je mogoča tudi knjižnična izposoja.
Preberite še:
Kako ravnamo s knjigami iz knjižnice
Zvočne knjige tudi na RTV Slovenija
V zadnjih dveh letih se s produkcijo zvočnih knjig ukvarjajo tudi na RTV Slovenija. Kot bi pričakovali, od izkušenih radijskih ekip prihajajo zelo kakovostni posnetki.
Ob plačilu je mogoče poslušati roman Tadeja Goloba Jezero, od septembra dalje pa lahko na prvem programu Radia Slovenija prisluhnemo mladinskemu romanu Vinka Möderndorferja Kot v filmu. Nadaljevanka, namenjena mladim od 12. leta dalje, presega okvirje klasične zvočne knjige, saj je igrana po vlogah in tako bolj spominja na radijsko igro.
Septembra letos je ob 50-letnici delovanja ZKP RTV Slovenija v obliki zvočne knjige izšla še legendarna Župančičeva pesniška zbirka Ciciban, ki je seveda namenjena najmlajšim. Zagotovo bo ponudbe še več, če bo odziv na omenjene knjige dober …
Ko izbiramo zvočno knjigo, ne glejmo le vsebine, temveč tudi kakovost produkcije in seveda glas – mnogo lažje bomo zbrano poslušali zgodbo, če sta ustrezna tempo in glasnost posnetka, če nič ne prasketa in, kakopak, če nam je všeč pripovedovalčev glas.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Nauk pokojnega mladeniča, ki je v cerkev privabil več ljudi, kot bi jih pop zvezdnik
Preberite še:
Manekenka, ki je modno brv zamenjala za posvečeno življenje
Preberite še:
Kako lahko mama svoji hčerki da vedeti, da je lepa?