Tokratni gost Moških skrivnosti je Nejc Kurbus, skavtski načelnik in zaljubljenec v glasbo
Nejc Kurbus pravi, da ga zanima “milijon” stvari. Marketing, videoprodukcija, preizkusil se je kot radijski in televizijski voditelj, s Stična bandom je navduševal tisoče pod odrom. Najraje pa je skavt oziroma po novem tudi skavtski načelnik.
Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Imam srečo, da me dejavnosti, za katere sem se odločil, osrečujejo. Skavtstvo, ki mu namenim velik del časa, me napolnjuje, a je obenem tudi naporno.
Imenitno je začeti dan s kako telovadbico ali iti zvečer teč. Treba si je vzeti čas, ko odmisliš vsakdanje težave. Čas za nekaj, kar me ne obremenjuje, ampak napolnjuje. To počnem zavestno. Ne smemo se le iztrošati. Za to, da čemu ali komu rečemo ne, smo odgovorni sami. Razen če imamo res dobrega šefa. 🙂
Preberite še:
Bogastvo, ki ga skavtstvo daje mladim
Kako razvajate svojo drago?
Želel bi si, da bi bilo razvajanja več. To je dolžnost dobrega fanta, partnerja, moža. Razvajanje je zaradi mojih obveznosti malo na čakanju, računam, da bom to popravil. Trenutno sva največ skupaj na sprehodih in pogovorih.
V svoji karieri ste poskrbeli (scenarij, režija) za oglas za enega najuspešnejših slovenskih podjetij. Kako bi napravili sodoben, privlačen in nagovarjajoč oglas za vero, ki bi učinkovito nagovoril mlade?
Hja, to je kar kompleksen izziv. Je vera produkt? Storitev? Zakaj ni takšnega oglasa že kdo naredil?
Izziv, ki ga vidim, je to, da je delno prisotna stigma, hkrati pa so temeljni učinki za mlade zelo imaginarni. Namesto mobilnega telefona, ki ga lahko uporabim zdaj in izpadem kul, lahko dobim večno življenje. What? Kaj mi bo to, če sem star 15. K takšnemu razmišljanju nas sili potrošnja in odgovor je vzgoja.
Če bi delal oglas za vero, bi delal oglas za skavte. Pa oglas za mladinsko skupino, Stično, večere sodobne krščanske glasbe, za poroko, preproste delavce, srečne družine in pare v domu za ostarele, ki so poročeni vse življenje. Pa za duhovnike, spote sodobne krščanske glasbe in žive jaslice. Nekam na stran bi dal vedno enako preprosto znamenje križa in povezavo na stran – kdo je Jezus in kako mi lahko pomaga.
Preberite še:
Frizer in brivec, občasno pa tudi tolažnik in “spovednik” za moške
Podobno vprašanje, le da bi bili naročniki skavti?
Narava. Gore. Veličastna glasba. Kamera pokaže skavtinjo. V oranžni srajci (kroju), z rutko in nahrbtnikom se hitro spušča v dolino. Pozneje jo dohiti fant, ki ji, preden sestopita na široko cesto, poda roko. Ko hodita po cesti, se kamera začne odmikati, mi pa vidimo vse več skavtov, ki z ramo ob rami hodijo proti nam.
Nekaj jih je blatnih, nekaj čisto majhnih priteče iz gozda, na vsaki strani pa se pridružita še gospod in gospa, ki slečeta suknjič ali zdravniško haljo in imata pod tem skavtski kroj in rutk. Vse krasi nasmeh. Še tekst “Pridi z nami!” in rez. Pa seveda prijazen glas, ki ves čas pove, da spreminjamo svet, da nas družijo ene vrednote, da nas je veliko, da si z nami lahko to, kar si, in da je z nami lepo. Huh. 🙂
Na vaši spletni predstavitvi piše, da ste generator norih idej. Katere tri bi označili za najbolj nore? V življenju in zadnjem letu, recimo.
Spletni opisi so namenjeni temu, da prodajajo. 🙂 Omenjeni oglas, ki bi ga lahko označil za nekaj norega, je dobil nagrado, šlo je za študentski projekt. Veliko so ga vrteli med olimpijskimi igrami 2016. Hm, še druge nore ideje … Od tega, da bi delal nogavice iz gume, primerne za hojo ali tek po mokrem, do tega, da bi s kolegom delal iskalnik lokacij za kampiranje, pa do tega, da bi delal spletne iskalnike receptov, glede na sestavine iz mojega hladilnika.
Po eni strani me zelo veseli delo z ljudmi, po drugi strani pa bi rad izrabil vse prednosti ekranov in plakatov, ki nas obdajajo.
Preberite še:
Predana skavtinja in prostovoljka: “Neosrečujoče je vse gledati na ravni dobička in izgube”
Vaš moto pri vodenju skupin je združevanje humorja in osredotočenosti na delo. Sliši se všečno in preprosto, a verjamemo, da ni. Kako vam to uspeva v praksi – pri skavtih, v službi in še kje?
Zdi se, da je to združevanje nemogočega. A če si sposoben empatije in če je humor primeren, se lahko to pozna tudi pri učinkovitosti. Skupina tako lažje deluje. Za vodenje skupine je potrebna tudi učinkovitost. Sestanek brez seznama reči, ki jih je treba po sestanku narediti bolje, je slab sestanek. Trudim se, da je delovanje zabavno in učinkovito. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da voditelj zna postaviti pravo vprašanje.
Seveda pa se vodenje v službi in pri skavtih razlikujeta. Prostovoljcem si nadrejen na drugačen način. Skavti so že davno tega izbrali sovzgojo za eno temeljnih vrednot. Tako imam ob sebi odlično načelnico Tjašo Sušin. Voditelj (prostovoljec) drugim in družbi “služi” tako, da vzgaja otroke. Midva in vsi najini “sodelavci” na državni ravni, pa smo tukaj, da služimo prostovoljcem.
Preberite še:
“Pravijo, da se moški ne spremeni. Ni res! Jaz se spreminjam”
Kako ste kot radijski moderator ali televizijski voditelj (nevsiljivo) živeli vrednote in govorili o njih?
Ljudje smo ustvarjeni tako, da lahko začutimo prisotnost drugega, katere vrednote zagovarja. Moje vodilo je biti prisoten in pristen, vzgajati z zgledom. Če si vljuden, spoštljiv, kulturen, prijazen, če ti je mar za ljudi, je to temelj kulture. Takšni bi morali biti vsi.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Skavti. Tu imam občutek, da lahko spreminjam svet na bolje. Pri skavtih sem lahko počel vse tisto, kar sem imel rad: rafting, hoja v hribe, igranje in prepevanje sodobne krščanske glasbe … Zdaj, ko sem postal načelnik, bo tega bistveno manj. 🙂
Vaša najbolj nora skavtska prigoda?
Na misel mi jih pride ogromno. Letos smo s 15 mladimi hodili po Solčavskem. Ravno smo se namenili napraviti sebek na razgledni točki, ko je zagrmelo. V dveh minutah se je ulila silovita ploha. Deževalo je tako močno, da smo še ves teden sušili oblačila. Prve tri dni smo bili res mokri. A tabor po Raduhi je bil vseeno čudovit. Na tisti točki pa smo napravili en suh selfie in enega mokrega.
Preberite še:
Andrej Perko: “Pokončnemu, pravičnemu in ljubečemu moškemu bo ženska sledila”
Številni vas poznajo iz Stična banda. Kako ste pristali tam?
Leta 2010 sem prišel v Stično zaradi skavtov, po naključju, moral bi pomagati na stojnici. Naslednje leto sem bil že vodja tehnike, dve leti zatem pa igral v Stična bandu. Lepo mi je bilo, ker sem sodeloval pri programu, bil vpet v nekaj organizacijskih odločitev. Ves čas smo bili na odru, verjetno je kdo prišel tudi zaradi nas. Zavedali smo se, da nismo tam zaradi sebe.
Žur je bil vedno, a smo se ga trudili oblikovati v smer, da bo vsaj del tega žura slavilen. Čutili smo in zavedali smo se, da smo tam zaradi nečesa večjega. Ponosen sem, da sem se učil na enem največjih odrov v Sloveniji, pod katerim je bilo vselej okrog 5.000 ljudi.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Poguma, samoiniciativnosti, da boš povedal, kaj želiš, in spremenil nekaj na boljše. Zdrave kmečke pameti, ki nam jo moderen svet krade, hkrati pa dokazano deluje. Primanjkuje tega, da se želimo slišati. Vsak trobi v svojo smer. Raje bi se malo ustavili in videli, da se glede večine stvari strinjamo. Poslušati in biti ponižni.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
S skupnostjo skavtskih voditeljev smo bili pred leti v Albaniji, sredi ničesar. Igrali smo se z neko deklico, mi nismo poznali njenega jezika, ona pa našega ne. A smo se odlično ujeli in preživeli skupaj ogromno časa. Zdelo se mi je, da bi ji morali nekaj pustiti, ji kaj poslati. Po dolgem pogovoru smo ugotovili, da je najbolj srečna pravzaprav na tak način. Da ji nekaj materialnega ne bi veliko pomenilo in pomagalo.
Treba je spreminjati sistem, po katerem ljudje živimo. Ni dovolj, da darujem oblačila, dam sendvič brezdomcu … Aktivno se moram truditi spremeniti svet tako, da bo postal prijazen tudi do takih ljudi oz. da jih čez čas več ne “bomo proizvajali”.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Imam srečo, da sem skavt, kjer ima duhovnost pomembno vlogo. Pred časom sem se pridružil Exodusu 90, ki me je “naštelal” nazaj v pravo smer. Odtlej se trudim, da bi del tega še naprej živel – berem Sveto pismo, molim, se kdaj čemu odrečem, na primer toplemu tušu. Naučil sem se, da molitev ni vedno dovolj. Tudi če veliko molim, moram na primer še iti teč. 🙂 Vera nas spodbuja k temu, da skrbimo zase, tudi mene, da sem najboljši mogoči Nejc, kar sem lahko.
Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Želim si, da bi bil dober človek, ki bi vedno znal prisluhniti.
Preberite še:
Kako bo z duhovnim življenjem v rdečih in oranžnih regijah? Škofje izdali podrobna navodila
Preberite še:
Rak dojk: “Milijon neodgovorjenih vprašanj, težkih misli, predvsem kaj bo s hčerko, če umrem”
Preberite še:
Kako sem med lockdownom zapadla v hudo depresijo
