Drobne vsakdanje nasilnosti lahko zakon pahnejo v nevarnost. Da ne bi zdrsnili v škodljive odnose, se je treba držati osnovnega načela: svoja čustva izražati zmerno“Mož vedno pravi, da mu nenehno očitam in da tega ne prenese več,” pripoveduje Eva. V nadaljevanju doda, da so očitki vendarle utemeljeni. Klavdija na drugi strani prenaša očitke svojega moža: “Dere se name!” Pri tem ne ve, ali bi se počutila krivo, ker nekaj slabo dela, ali žalostno, ker povzroča razočaranje. K obema lahko dodamo še občutek, da ju njuna moža ne prepoznata kot prijazni in ljubeči osebi.
Majhne vsakdanje nasilnosti, med katere sodijo tudi očitki, spodjedajo odnos in par silijo v prehitro označevanje drug drugega kot vase zagledanega nasilneža oziroma žrtev. Tovrstnemu obsojanju se lahko izognemo, če sprejmemo svoj delež odgovornosti v odnosu. Pomembno je, da v komunikaciji upoštevamo pravilo 80 : 20. To pomeni, da moramo slišati vsaj štiri pozitivna mnenja, da bi lahko slišali, sprejeli in razumeli eno negativno mnenje.
Preberite še:
Verjemita v vajino zvezo. Če ne bosta vidva, ne bo nihče
Pot ponižnosti in nežnosti
Ali so očitki v paru neizogibni? Kako izstopiti iz ubijajočega vrtinca, v katerem se zakonca ne zmoreta več počutiti dobro drug ob drugem? Odkritje drugega, ki je pogosto drugačen od podobe, ki smo si jo o njem ustvarili, pogosto sproži mešane in nemalokrat negativne občutke: jeze, da smo bili nekako prevarani; razdraženosti, ker stvari niso take, kot bi si želeli; pa tudi razočaranja nad drugim in nad samim sabo, ker se ne znamo prilagoditi razlikam, ki se in ko se te pojavijo.
Vendar je prav sprejemanje te stvarnosti resnični izziv za par. Da, moj sozakonec je drugačen, čeprav deliva vrsto temeljnih vrednot. Na srečo se nisem poročil/a s svojim klonom! Zato se moramo drug drugemu prilagoditi, razumeti način, kako drugi deluje (in to na vseh področjih!), da bi zgradili tisti, za par tako značilen “midva”. Za očitki se na splošno skriva igra moči: vem, kaj je za naju in za nas kot družina dobro, jaz želim imeti nadzor nad položajem.
Preberite še:
Ste siti (ponavljajočih se) napak svojega zakonca? Tu je rešitev
Da ne bi zdrsnili v škodljive in rušilne odnose, se je dobro držati načela, da svoja čustva izražamo zmerno, predvsem pa da jih izrazimo. V pogovoru uporabljati “jaz” in ne “ti”. Mirno postaviti meje izraženemu nasilju ali nasilnosti v izražanju.
Če se odnos ne premakne na bolje, je dobro obiskati tretjo osebo, nekoga “od zunaj”, ki nam lahko pomaga izbezati in razbrati, kaj se skriva za temi vsakdanjimi nasilnostmi. “Gospod, naredi me za orodje svojega miru, […] kjer je nesloga, naj prinašam edinost,” nam predlaga sveti Frančišek Asiški. Pot ponižnosti in nežnosti.
Avtorica prispevka je Marie-Noël Florant.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Mladenič, ki je kljub dvomom zdravnikov pretekel londonski maraton
Preberite še:
Krščanski spreobrnjenec iz Irana: “Sveto pismo je vse, kar imam”
Preberite še:
5 predlogov za može, s katerimi lahko postanete izvrsten zet
