Karel in Cita sta bila zadnji cesarski par Avstro-Ogrske in nas lahko marsikaj naučita o ljubečem zakonuŽivimo v času, ko ob vseh ločitvah in neuspešnih zvezah vedno bolj potrebujemo svetle pričevalce zakonskega življenja. Ena takih sta zadnji cesarski par Avstro-Ogrske, Karel in Cita. Njuno življenje in zakonski odnos sta lepo predstavljena v knjigi Srce za Evropo.
21. oktobra 1911 se je Karel Habsburški poročil s Cito Burbonsko-Parmsko. Leta 1916 je Karel zasedel prestol kot zadnji avstrijski cesar in bil okronan za ogrskega kralja. V desetih letih zakonske zveze sta življenje posredovala kar osmim otrokom.
Preberite še:
5 cesarjevih nasvetov za dober zakon
S Cito ob sebi si je Karel neutrudno prizadeval za resničen in trajen mir v svojem celotnem cesarstvu in postal edini voditelj, ki se je zavezal mirovnim pobudam, ki jih je začrtal papež Benedikt XV. Leta 1919 je bila družina izgnana v Švico in pozneje na otok Madeiro, kjer so živeli v revščini. Karel je umrl 1. aprila 1922, star komaj 34 let. Za blaženega je bil razglašen maja 2004, goduje pa na svoj poročni dan 21. oktobra.
Kaj je tisto, kar je napravilo njun zakon tako lep in bogat kljub tragični izkušnji in prehitri smrti? Izluščili bomo nekaj načel, ki sta si jih izbrala kot vodilo in jih živela v zakonu.
Preberite še:
Se recept za dober zakon skriva v ženini podrejenosti možu?
Pomagati drug drugemu priti v nebesa
Že od samega začetka sta drug do drugega čutila močna čustva naklonjenosti. Vendar nista bila naivna glede čustev, temveč sta se odločila, da bosta svoj odnos gradila na trdnem temelju – v Bogu. Na zakon sta gledala kot na pot do svetosti. Zavezala sta se, da bosta drug drugega gradila kot mož in žena in da si bosta pomagala odkrivati Boga.
Trden zakon
Karel se je z bolečino spominjal, da njegovi starši kot zakonci niso bili tesno povezani. Ni se odpovedal upanju, da je mogoče v zakonu živeti drugače, kljub cesarski službi. Izjemno pomembno se mu je zdelo, da je do svoje izbranke Cite v vsem popolnoma odkrit. Iskreno sta govorila o vseh slabostih in pomanjkljivostih, ki sta se jih zavedala. Tudi pozneje si v zakonu nista ničesar prikrivala.
Preberite še:
Prav posebna aktivnost, ki bo spremenila vaš zakon
Bog – središče družine
Ko so se jima po vrsti rojevali otroci, sta jih od rojstva dalje izročala Bogu in vzgajala v veri. Cita je pripovedovala, da je Karel “gledal na svojo družino kot na Noetovo barko, ki mu jo je podaril Bog v svoji neskončni dobroti”. Zavedala sta se, kako vsakodnevna molitev, praznovanja in preprosti družinski obredi odpirajo prostor za Božjo navzočnost v domači hiši. Ob vseh vojaških dolžnostih in odgovornostih cesarske službe sta z Božjo pomočjo uspela najti neko ravnovesje, da nista zanemarjala otrok in zakonskega odnosa.
Veselje in čudenje
Karel je v svoji vlogi cesarja in kralja resnično videl tudi vlogo očeta vsem zaupanim mu ljudem. Govoril je vsaj sedem jezikov, da bi lahko poslušal in govoril z ljudmi iz vseh delov svojega večnarodnostnega cesarstva. Očetovsko se je zanimal za vse stvari. V največje veselje pa so mu bili otroci. Kadar je mogel, je kot cesar ob lepem vremenu sestanke prirejal zunaj, v parku, kjer je lahko slišal vesele krike in smeh svojih otrok, ki so se igrali.
Preberite še:
“Očetova naloga je, da otroke popelje v svet”
Najprej Bog
Karel je Citi povedal, da si v vseh stvareh prizadeva razbrati Božjo voljo in jo izpolniti. Vsak dan jo je v izjemni zbranosti iskal pri sveti maši. Pred Bogom je preverjal in sprejemal pomembne odločitve. Med prvimi na svetu je ustanavljal zveze za veterane in centre za socialno delo. Z vsemi silami je poskušal končati prvo svetovno vojno, ob tem pa prepovedal nemoralna vojaška sredstva, kot so bombardiranje mest ali trpinčenje vojnih ujetnikov.
Nošenje križa
Nasprotovanja, izdaja, izgon, navidezen neuspeh v očeh sveta … To ga je še bolj zbližalo in povezalo s Kristusovim trpljenjem. Tudi fizično trpljenje ob zadnji bolezni – ne le pljučnico, temveč več zaporednih brezplodnih zdravljenj – je razumel kot povabilo, da sodeluje pri Kristusovem odrešilnem delu. Ko se je pri 34 letih njegovo življenje iztekalo, je duhovniku dejal: “Odpuščam vsem svojim sovražnikom. Želim še naprej moliti in trpeti za njih.”
Pod Marijinim plaščem
Kot vojak na fronti je tako pogosto molil, da je popolnoma obrabil jagode rožnega venca, ki mu ga je ob poroki podaril sveti papež Pij X. Očitno je, da je Devica Marija močno vplivala na življenje in zakon Karla in Cite. Najlepše se to vidi v njuni preprostosti, skromnosti in ponižnosti, zaradi česar sta celo v izgnanstvu na otoku Madeira in ob bližajoči se smrti zmogla reči z Marijinimi besedami: “Zgodi se!”
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Film, ob katerem sem se globoko zamislil
Preberite še:
Ste vedeli? Prvo psihiatrično bolnišnico na svetu je ustanovil duhovnik
Preberite še:
Na pomoč! Mož in sin se ves čas prepirata
