Od revnega Tomaža do vplivnega humanista in škofa
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Da je cesar Maksimilijan I., ki so ga imenovali tudi zadnji vitez, znal slovensko, navajajo številni viri, saj je to tudi sam povedal. Manj pa je znanega o njegovem učitelju slovenščine. Verjetno tudi zato, ker cesar nikoli ni povedal, kdo točno ga je slovenščine naučil.
Je pa povsem logično sklepanje, da lahko to vlogo pripišemo (tudi) njegovemu vzgojitelju in učitelju Tomažu Prelokarju.
Od univerze na Dunaju do doktorata v Padovi
Tomaž Prelokar se je rodil okoli leta 1430 v Celju. Poznali so ga tudi pod imenom Thomas de Cilia. Prihajal naj bi iz revnejšega družbenega sloja, kar naj bi dokazovala sorazmerno nizka šolnina, ki jo je moral prispevati ob vpisu na univerzo na Dunaju. Tam je obiskoval umetniško fakulteto in študij redno zaključil, nato pa dosegel še profesorsko stopnjo.
A tu se njegova izobraževalna pot še ni končala. Z Dunaja je odšel v Italijo, kjer je leta 1466 doktoriral iz prava na sloviti univerzi v Padovi.
Preberite še:
Slovenec, ki je ustvaril stadion, na katerem je “domoval” tudi Maradona
Prvi humanist na nemškem cesarskem dvoru
Nato je okoli leta 1470 prišel na nemški cesarski dvor Friderika III. Tam so ga imenovali za visokega uradnika in cesarjevega zaupnika, postal pa je tudi vzgojitelj princa Maksimilijana, ki je pozneje postal cesar. Učil ga je vsestranske latinščine in ga uvajal tudi v notranje in zunanje politične veščine.
Leta 1471 mu je celo prepustil dva humanistična rokopisa, ki ju danes hrani avstrijska nacionalna knjižnica.
Prelokar je bil prvi humanist na nemškem cesarskem dvoru, po njem pa jih je bilo tam še kar nekaj, tudi slovenskega rodu. V tej vlogi je bil zelo pomemben za nadaljnji razvoj humanizma severno od Alp. Vseskozi pa je bil znan tudi kot velik mecen umetnosti.
Preberite še:
Zadnji vitez na svetu, ki je menda znal slovensko
Kdo je učil mladega princa slovensko?
Ali je cesarjevo znanje slovenščine zares Tomaževa zasluga, sicer nekateri humanisti niso povsem prepričani. Neposrednih dokazov za to res ni, gre pa za logično sklepanje. Zagotovo je eden izmed razlogov, da mu slovenščina ni bila tuja, tudi dejstvo, da je bilo na dvoru kar nekaj dvornih uslužbencev slovenskega rodu.
Maksimilijan je hotel imeti celo slovenski slovar. Tega mu sicer ni priskrbel Tomaž, ki je takrat že umrl. To nalogo naj bi prevzel njegov naslednik, prav tako Slovenec, Kamničan Pavel Oberstain.
Prošt, škof in knez
Prelokar pa ni obstal le na položaju cesarjevega zaupnika in učitelja, ampak je leta 1473 postal tudi prošt v Konstanci, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, leta 1477 pa še prošt pri sv. Štefanu na Dunaju. Pozneje se je sicer položaju na Dunaju odpovedal, najverjetneje zaradi spletk in pritožb zaradi njegove dvojne proštije.
Leta 1491 ga je papež imenoval za konstanškega škofa, hkrati pa je postal knez Svetega Rimskega cesarstva. To je bil tudi vrh njegove kariere.
Umrl je 25. aprila 1496 v Konstanci, kjer so ga tudi pokopali.
Glavni vir: Sandi Sitar – Sto slovenskih znanstvenikov
Preberite še:
Slovenski genij, ki ga je slavil ves svet
Preberite še:
Najslavnejši slovenski romar, ki je šel na Camino
Preberite še:
Nobelov nagrajenec, za katerega le redki vedo, da je Slovenec
