Je to najlepša in najbolj atraktivna ljubezenska zgodba na Slovenskem?

Ni nam treba hoditi v Verono na sloviti balkon. Na slovenskih tleh se je v 15. stoletju odvijala čudovita grenko-sladka ljubezenska zgodba o Frideriku in Veroniki Deseniški, ki ji ni para. Gre za dogajanje, ki temelji na resničnih zgodovinskih podatkih

Zgodbo nam v knjigi Ivana Sivca Samotna divja roža pripoveduje Andrej (Modest) Turnški, sin oprode Friderika II. Celjskega. V njegovem času so bile dogovorjene poroke med plemiči zaradi širjenja ozemlja in političnega vpliva nekaj običajnega. Friderika je že pri enajstih letih oče zaročil z Elizabeto Frankopansko (z otoka Krk).

Petnajst let pozneje se je moral Friderik z njo poročiti, a mu ni bila niti najmanj všeč, saj je bila zanj prestara, hladna in na oko ne preveč prikupna. Elizabeta je Frideriku rodila sina Ulrika II. Žena je bila bolehna, zato je večino časa preživljala v toplicah v Krapini, Friderik pa bival na gradu Krško. Njunega sina je vzgajal kruti grofovski ded Herman.

Preberite še:
Najslavnejši slovenski romar, ki je šel na Camino

Friderik sreča Veroniko

Friderik je nekega dne odšel na lov, kjer ga je poškodoval jelen. To se je zgodilo blizu vasi Desenice (oz. Desenić) na območju današnjega hrvaškega Zágorja. Takrat mu je na pomoč priskočila prelestna Veronika z dolgimi svetlimi lasmi, ki se je spoznala na zelišča. Takoj ko sta se zagledala, je med njima preskočila iskrica, ki ni ugasnila.

“Kljub pozni jeseni je sedela bosih nog na beli rjuhi, prebirala na njej zelišča, ob tem pa so ji dolgi svetli lasje padali na hrbet tako ljubko, da je bila videti kot prava gorska vila.”

Skrivna poroka

Friderik je na prošnjo očeta obiskal svojo ženo Elizabeto v Krapini. Ravno tistega večera je umrla. Ljudje so natolcevali, da jo je ubil Friderik, a vzrok njene smrti ni dokazan.

Po treh letih po ženini smrti sta se Friderik in Veronika na skrivaj poročila. Za svojo grofico Veroniko je Friderik zgradil odmaknjeni grad Friderikstein v Kočevju (denar za to je ukradel očetu).

Grofa Hermana II. pa je nadvse skrbelo za materialne in dedne zadeve, zato je imel povsod svojo “tajno službo”. Izvedel je, da njegov prvorojenec do Veronike goji zelo močna čustva. Veronika je rodila slepega sina Ivančka. Hermanovi so družino preganjali, zato so se morali skrivati. Sina je pomagal skriti prior Arnold iz Kartuzije Jurklošter. Herman II. je dal zažgati grad Friderikstein. Od tedaj vsako leto prav na tem mestu zacveti čudovita živo roza vrtnica.

Preberite še:
Slovenska svetnica, ki je že pred več kot 1000 leti gradila hospice

Sojenje in utopitev

Grof Herman je Veroniko pod pretvezo, da je čarovnica, želel zažgati na grmadi. A ker je na sojenju modro pričal prior Arnold, so njeno smrt morali za nekaj časa preložiti. 25-letno dekle so vtaknili v ječo na gradu Ojstrica in jo želeli izstradati do smrti.

21 let starejšega Friderika je oče zaprl v klet Starega gradu in upal, da se bo spametoval. A to se ni zgodilo. Veronika tudi ni umrla od lakote, kot so predvidevali. Po vsej verjetnosti so ji domačini v ječo metali kruh. Zato je grof Herman ukazal podanikom, naj jo utopijo. Grofovi podaniki so izsledili tudi Ivančka in ga umorili.

Friderika je oče zaradi hude onemoglosti izpustil iz ječe. Tako je Veronikino truplo lahko preselil v samostan Jurklošter. Od žalosti se ni nikdar več poročil, vse svoje imetje pa je razdal samostanom.

Dokumentarni film o Veroniki in Frideriku pa je posnela tudi RTV Slovenija in si ga lahko ogledate tukaj.

Preberite še:
Svetnik in mučenec, ki je umrl v Celju

Preberite še:
“Najlepša šminka, ki jo lahko dam nase, je veselje”

Preberite še:
Slovenski samostan, zgrajen po zaslugi štajerskega grofa, bele košute in Janeza Krstnika

Preberite še:
Film, ob katerem sem se globoko zamislil

.