Ob učlovečenju je Jezus nase prevzel človeško naravo in sprejel vsa čustva, ki jih ljudje izkušamo v življenju. To je jasno razvidno iz evangelijev, ko Jezus doživlja občutke radosti, jeze in žalosti.
Prav posebej pa evangeliji beležijo tri priložnosti, ko je Jezus jokal. To gotovo niso bili edini trenutki joka v njegovem življenju, nudijo pa nam vpogled v določene dogodke, ki so se izrecno dotaknili Jezusovega srca.
Preberite še:
Kaj je jedel Jezus?
Jezus je jokal, ko je videl trpljenje tistih, ki jih je ljubil
Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: “Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl.” Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je bil v duhu pretresen in se je vznemiril. In dejal je: “Kam ste ga položili?” Rekli so mu: “Gospod, pridi in poglej!” Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: “Glejte, kako ga je imel rad.” (Jn 11,32-36)
V svetopisemskem odlomku o Lazarjevi smrti Jezus joče, potem ko vidi jokati ljudi, ki jih ima rad, in ko vidi Lazarja, svojega prijatelja, ležati v grobu. To naj nas spomni na ljubezen, ki jo Bog čuti do nas, svojih posvojenih sinov in hčera, in kako ga boli, ko vidi naše trpljenje. Jezus izkaže resnično sočutje in trpi skupaj s svojimi prijatelji ter joče ob pogledu na tako ganljiv prizor. Toda sredi teme vedno zasije luč in Jezus solze žalosti spremeni v solze sreče, ko Lazarja obudi od mrtvih.
Preberite še:
Ko zbolite, svojo bolečino združite z Jezusovim trpljenjem
Jezus je jokal, ko je videl grehe človeštva
Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim. Rekel je: “O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem.” (Lk 19,41-42)
Jezus opazuje mesto Jeruzalem in pogled nanj ga spravi v jok, saj ob tem vidi njegove pretekle in prihodnje grehe in ob tem ga močno zaboli srce. Bog kot ljubeči oče zelo nerad vidi, da se odvračamo od Njega, in si močno želi, da bi nas imel vedno tesno ob sebi. Toda ljudje zavračamo njegov ljubeči objem in stopamo po svojih poteh. Jezus zaradi naših grehov joče, toda dobra novica je, da nas vedno čaka in nas odprtih rok vedno znova sprejme nazaj v svoje naročje.
Preberite še:
Nam je s pomočjo umetne inteligence uspelo odkriti pravi Jezusov obraz?
Jezus je jokal, ko je pred križanjem molil v vrtu Getsemani
On je v dneh svojega mesa daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti, in bil je uslišan zaradi spoštovanja do Boga. (Heb 5,7)
V Pismu Hebrejcem je zabeleženo, kako so Jezusove solze tu povezane z iskreno molitvijo, ki jo Bog usliši. Čeprav ni vedno treba, da med molitvijo jočemo, pa ta primer izpostavlja, kako si Bog v resnici želi “skesano srce”. Želi si, da bi bile naše molitve izraz tega, kar v resnici smo, in ne zgolj nečesa površinskega. Z drugimi besedami, molitev bi morala zaobjeti vse naše bitje, moliti bi morali tudi s čustvi in Bogu dopustiti, da vstopi na vsa področja našega življenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Preberite zabavna korona pravila za postavljanje letošnjih jaslic
Preberite še:
Astronominja, ki je svojo nagrado namenila v dobrodelne namene
Preberite še:
Kaj se zgodi, ko sem prehiter in predrzen?
