Kaj naj rečem o 2020, kar še ni bilo povedano …?Preteklo leto nas je “knockoutiralo”, zbilo na tla, pretreslo do kosti, nekaterim omajalo zdravje, drugim živce, nas prizadelo na tak ali drugačen način, prav vsem pa verjetno dalo misliti. Priznam, tako temeljitega preobrata življenja si prej ne bi mogla zamisliti niti v sanjah in posledice leta 2020 še čutim. Nisem še povsem “razčistila”, nisem še vsega sprejela, nisem se še sprijaznila, nisem še vsega odpustila. Veliko je še v meni jeze, razočaranja, žalosti in obžalovanja.
Preberite še:
Kako sem med lockdownom zapadla v hudo depresijo
Stavek iz Svetega pisma, ki me nagovarja
K sreči nisem bila tako naivna, da bi si v zadnjih mesecih preteklega leta mislila, samo da pride januar, pa bo spet vse v redu. Jasno je namreč, da juha, ki se skuha tako vroča, potrebuje tudi precej časa, da se ohladi. Otroci so še vedno doma, ne v šoli, vse je še vedno zaprto, delati še vedno ne morem, ker stranke ne morejo ali si ne upajo k meni. Novice so še vedno polne zloveščih napovedi (zavedam se, da je bralce treba ohraniti in da se je včasih treba poslužiti tudi klasičnih prijemov šokantnih novic, ki hranijo človeško radovednost). Ukrepi se še vedno spreminjajo hitreje, kot jih lahko preberemo na spletni strani.
Zato sem kot posebno znamenje sprejela stavek iz berila, ki sem ga na zadnji dan lanskega leta slišala pri maši.
Glasi se: “Prišlo bo jutro, četudi je noč!” (Iz 21,12)
Kako čudovit stavek! Kakšna veličastna Božja obljuba! Lepšega, bolj pomenljivega in bolj upanje prinašajočega stavka si v tem trenutku našega življenja ne bi mogli zamisliti.
Preberite še:
To so najpogosteje prebirani svetopisemski odlomki v letu 2020
Četudi je noč
… četudi je noč – dejstvo je, da se nahajamo v temačnem delu leta, prav tako pa se nahajamo tudi v temačnem delu zgodovine. Epidemija oziroma pandemija in vse posledične družbene spremembe so nam prinesle veliko teme, dvomov, strahu, ovir, tesnobe, žalosti, utesnjenosti, trpljenja, obupa …
… četudi je noč – zdi se, kot da ni videti konca slabim novicam in napovedim, zaprtju, karantenam, grožnjam zdravja in ogrožanju svobode …
… četudi je noč – dolgo, morda predolgo smo bili zaprti in ločeni od drugih ljudi, morda smo v tem času malce zaprli tudi svoja srca, se prepričali, da nikogar ne potrebujemo, da nam je vendarle čisto dobro tako. Pustili smo strahu, da je postal naš bog.
Preberite še:
Ne obupujte. Vse bo minilo, tudi pandemija koronavirusa
A vendar …
Prišlo bo jutro … Bog meni, tebi in nam vsem govori, da bo jutro zagotovo prišlo. Spet bo posijala svetloba, spet bo lepo in spokojno. Če nam tako pravi Bog, potem to zagotovo drži. Potem se nam ni treba bati, kaj vse še pride v letu 2021, kajti prišlo bo jutro. Zdanilo se bo, zadihali bomo. Epidemija se bo umirila. Otroci bodo spet hodili v šole, mladi se bodo spet lahko učili na fakultetah in v knjižnicah, spet se bomo veselili na porokah in rojstnih dnevih, s prijateljico si bom privoščila dolg klepet ob tortici v najini najljubši slaščičarni.
Prišlo bo jutro, tako zagotovo, kot pride jutro po vsaki noči. Aleluja!
Preberite še:
Strah – zaveznik, ki se ga ni treba sramovati
Preberite še:
“Moj mož je bil odvisnik, živel je na ulici. Potem je našel mir, veselje in družino”
Preberite še:
Drevesa in njihov pomen v Svetem pismu
