V težkih časih nam psalmi lahko pomagajo bolje razumeti skrivnost naše preizkušnje in jo tudi prebroditiV trenutkih našega življenja, ko se drug za drugim vrstijo razočaranja, imamo napete odnose z najbližjimi, se soočamo z lastnimi napakami ali pa imamo zdravstvene težave, lahko postanemo povsem malodušni. Kako si povrniti upanje in zaupanje? Psalmi nam odpirajo pot iz temačnih dni.
Do kdaj, Gospod, me boš vedno pozabljal? (Ps 13,2)
Ko se nam zdi, da je Bog tako daleč, da (po)dvomimo v njegov obstoj, pademo v skušnjavo, da bi opustili molitev. Verjamemo, da je molitev dobra le, če prekipevamo od ljubezni in hvaležnosti. Ko je naše srce žalostno, ne molimo več, ker nam na misel prihajajo le grenke besede. Zakaj ne bi svoje bolečine izročili Gospodu? Kako bi lahko “žalovanje spremenil v rajanje in nas opasal z veseljem” (Ps 30,12), če se obrnemo stran od njega? V Svetem pismu je veliko vzklikov stiske in tesnobe. Ali ni sam Jezus, preden je umrl, zajokal: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?” (Mk 15,34)
Preberite še:
12 psalmov, s katerimi se lahko zahvaljujemo ob vseh priložnostih
Vrzi svoje breme na Gospoda, on bo skrbel zate. (Ps 55,23)
Bog je pripravljen nositi naše breme. Vprašanje pa je, ali mu to dovolimo. Naj nas ne bo sram predenj položiti svojih slabosti. En sam gnil sadež lahko uniči ves zaboj zdravega sadja. Delec gnilobe, ki si ga nismo upali položiti pred Gospoda, je dovolj, da nas napolni z žalostjo in grenkobo.
Popolnoma me operi moje krivde, mojega greha me očisti! (Ps 51,4)
Bog ne čaka le na to, da mu izročimo svoja dobra dela. Prav tako želi, da mu izročimo svoj greh, saj nam ga bo odpustil. Nekega dne je Gospod prosil svetega Hieronima za njegovo najdragocenejšo lastnino, ta pa mu je naštel vse, kar mu je daroval: dolgotrajni posti, dolge ure molitve itd. Toda Gospod je pričakoval nekaj drugega in sveti Hieronim ni vedel, kaj naj mu še ponudi! “Kaj pa tvoj greh?” ga je vprašal Jezus. “Zakaj nisi pomislil, da bi mi ga dal?”
Izroči svojo pot Gospodu, zaupaj vanj, in on bo storil. (Ps 37,5)
Tudi v najhujši bolečini korak za korakom usmerjajmo svojo pot k Gospodu z izpolnjevanjem majhnih stvari. Prizadevajmo si živeti v sedanjem trenutku. Pomembno je, da v tem trenutku izpolnjujemo Božjo voljo, za ostalo bo poskrbel On. Ne skrbimo po nepotrebnem.
Preberite še:
Ko vas preplavljajo skrbi, zmolite ta psalm
Vsak dan te bom slavil, hvalil bom tvoje ime na vekov veke. (Ps 144,2)
Vsak dan, tudi ko je vse slabo, lahko Gospodu rečemo vsaj en hvala. Na primer za otrokov nasmeh, lepoto pokrajine, nepričakovano srečanje, toplo stanovanje … Ne zaspite, ne da bi rekli Gospodu hvala. Ne brezosebni hvala, ampak hvala za nekaj konkretnega. Bolj ko se zahvaljujemo, več razlogov najdemo za zahvalo. Zahvaljevanje odpira srce in oči do Božjih čudes.
Zares, ti mi prižigaš svetilko, o Gospod; moj Bog mi razsvetljuje temo. (Ps 18,29)
Bog noči ne odvzame, razsvetli jo. Ne izvzema nas iz bitk, temveč nam daje vse, kar potrebujemo, da se pogumno borimo. Ne glede na nepreglednost naše noči, ne glede na vse življenjske boje, verujmo, da v Vstalem Jezusu že imamo zmago. Zaupajmo mu z vsem srcem in kmalu bomo zapeli: “Zakaj bil si mi pomoč, v senci tvojih peruti vriskam” (Ps 62).
Avtorica prispevka je Christine Ponsard.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.
Preberite še:
Stavek iz Svetega pisma, ki mi je pomagal bolj optimistično vstopiti v 2021
Preberite še:
Po dveh napornih porodnih izkušnjah sem tretjega izročila Mariji. Ni se izneverila
Preberite še:
Je mogoče odpustiti vse?
