Vprašanje bralke:
Zanima me, zakaj se v krščanstvu ljudje obračajo k mnogim svetnikom, opravljajo 9-dnevnice, se poslužujejo prvih petkov in sobot in še marsikaj drugega. Zakaj se ne moli samo k Jezusu, kot naroča Sveto pismo? Zmedena sem v takšni poplavi molitev. Obračam se večinoma samo k Jezusu in Mariji, drugih molitev ne molim. Mi lahko odgovorite, zakaj toliko molitev k različnim svetnikom in ne k Jezusu? Hvala za odgovor.Vesna
Odgovarja arhidiakon Jože Plut:
Vernik moli! Molitev je izrazna oblika naše vere, je razgovor s Tistim, v katerega verujemo. Molitev velikokrat označujemo kot “pogovor z Bogom”. In ta opis drži. Je kot pogovor z ljubljenim bitjem. Včasih se z njim pogovorjamo, včasih smo samo skupaj v tišini, srečni, da smo skupaj, včasih samo poslušamo. Zato Boga v molitvi častimo, se mu zahvaljujemo, se “sončimo” v njegovi bližini in ga tudi prosimo.
V molitvi se seveda obračamo neposredno na Boga, našega Stvarnika, in na tistega, ki ga spozavamo v iz ljubezni učlovčenem Bogu, Jezusu, ki je Emanuel, Bog z nami. Vendar se je tudi Sin v molitvi obračal na Očeta in dejal: “Karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.” Jezus sam, naš Odrešenik in Gospod, svoje in naše molitve izroča Bogu Očetu. On je (po)srednik med Bogom in človekom, med človekom in Bogom.
Preberite še:
Kako bi morali moliti očenaš
Jezus, naš odrešenik, ki je iz ljubezni do nas prevzel našo človeško naravo, za nas daroval na križu svoje življenje, s telesom vstal od mrtvih in šel v nebesa, je tisti, v katerem je vse človeško na neki način že pri Bogu, in tudi zato se vse “uradne” molitve Cerkve zaključujejo “po Kristusu, našem Gospodu”.
Marija, v kateri je božji Sin postal človek, in je bila vzeta s telesom v nebo (“Ne bi se spodobilo, da bi trohnelo telo žene, ki je rodilo Božjega Sina,” pravi starodavna hvalnica), je še vedno tista, ki, kakor je v Kani Galilejski stisko ženina prenesla Jezusu, pred njega prinaša tudi naše molitve.
Preberite še:
5-sekundna molitev matere Terezije k Mariji
Kristjani verujemo tudi v večno življenje in občestvo svetih, kar izpovedujemo v obrazcih veroizpovedi. To izraža našo vero v to, da nas je Bog ustvaril za življenje in ne za smrt, za nebesa in ne za nesmiselni konec.
V nebesih so torej vsi, ki so po božji milosti in svojem lepem življenju že dosegli polnost bivanja in čakajo še vstajenja. Zato jim upravičeno pravimo svetniki. Mnoge je Cerkev uradno razglasila za svete, za mnoge pa lahko verujemo, da so že v nebesih, torej so svetniki. Po njih nosimo imena, zato so naši vzorniki, so pa tudi priprošnjiki pri Bogu, torej se jim (lahko) priporočamo.
Kristjani se v molitvi lahko obračamo k svetnikom, angelom (varuhom), božji Materi Mariji, kot tistim, ki za nas posredujejo pri Bogu. Ljudem, ker smo enkratni in različni, so ljube različne molitve in pobožnosti, in nič ni narobe, da so, če le ne vodijo k malikovanju, temveč k Bogu. Tudi v molitvi smo namreč ljudje preizkušani. Zato obstaja neko čudovito zagotovilo pravšnjosti molitev, ki je v tem, da se držimo (tudi) molitve Cerkve oziroma molitev, ki jih predlaga in moli Cerkev.
Preberite še:
Molitvi, ki vam bosta pomagali, da boste čim bolje opravili svoje obveznosti
Preberite še:
Mama, ki ruši tabuje: prvega otroka je rodila pri 19 letih, zadnjega pri 41
Preberite še:
9 knjig, ki vam bodo spremenile pogled na življenje
