Nikoli ni prepozno, da se z otrokom ponovno povežeteŠtevilni otroci se preprosto ne znajo več zabavati in številni starši so izgubili voljo do igre.
Psihiater Patrice Huerre ob tem vabi vse, da ponovno odkrijejo vrlino družinskih iger. Kot pojasnjuje, so igre nekakšen posrednik med nami in resničnostjo. Ljudje, ki se ne znajo igrati, ne morejo ločiti med seboj in zunanjim svetom, med seboj in drugimi. Težko se spopadejo z resničnostjo.
Vzemimo za primer otroka, ki je razočaran, ker ne dobi nečesa takoj, ko si to zaželi. Ta prizor bo, če se bo znal igrati, uprizoril na primer s svojimi lutkami in v igri “poravnal rezultat” s svojimi “zlobnimi starši”. Kdor te sposobnosti nima, se bo zelo težko znebil frustracije, ki se pojavi.
Danes smo zelo pogosto priča temu, da starši otroka zasipajo z igračami že od malih nog. Toda otroku bi veliko bolj pomagali tako, da bi se zabavali z njim in si vzeli čas za igro.
Preberite še:
5 svetnikov, ki so radi igrali šah
Kakšne so prednosti tega, da se igramo?
Igra ima, po besedah Huerra, poleg spodbujanja ustvarjalnosti in radovednosti, tudi socializacijsko funkcijo. Uči nas primernega življenja z drugimi. S pomočjo igre prav tako razvijamo spretnosti, ki človeka pripravijo na odraslo življenje. Je tudi način medsebojnega spoznavanja. Samo pomislite, kako pomembna je igra za dva otroka, ki se ne poznata. Morda na začetku strmita drug v drugega, ko pa začneta igro, se zadeve hitro spremenijo.
V igri prav tako lahko delamo napake, preoblikujemo situacije, si izmišljamo nove dogodivščine. Deklica, ki bo danes učiteljica, bo jutri lahko učenka ipd.
In kar je zelo pomembno. Igra nam omogoča (ne le otrokom, ampak tudi odraslim), da bolje uravnavamo svoje agresivne impulze in se hkrati izogibamo temu, da bi se morali umakniti.
Kako pa je z igro in najstniki?
Najstniki predvsem zaradi fizičnih sprememb, ki so jim podvrženi v tem obdobju, in zaradi obremenjenosti zaradi čustvene nezrelosti niso preveč nagnjeni k igranju. Zato imajo starši v tem primeru zelo težko nalogo, če bi želeli predlagati igro svojemu najstniku. Toda pomembno je, da ne obupajo. Zagotovo lahko najdejo kakšno tako dejavnost, ki bo omogočala izmenjavo in komunikacijo. Športne in kulturne ekskurzije so že en tak primer.
Preberite še:
“Največ, kar lahko podarimo otroku, so čas, igra in pogovor”
Kaj narediti, če se kot starši ne igramo radi?
Siljenje v igro nima smisla. Pomembno je, da najprej ugotovimo, kaj je tisto, kar nas veseli in zabava. Priložnosti za igro je namreč zelo veliko.
Hodite radi na sprehode? Organizirajte med sprehodom lov na zaklade. Imate radi literaturo? Pripovedujete otroku zgodbe ali pa si jih izmišljajte skupaj. Radi kuhate? Skuhajte kaj skupaj z otrokom.
Namesto tega, da razmišljate o tem, kako se igrati z otrokom, razmišljajte raje, koliko kakovostnega časa preživite z njim. To so trenutki, ki prinašajo veselje, in trenutki, ko se ustvarjajo lepi spomini.
Avtor prispevka je Bénédicte de Saint-Germain.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Deček s pomočjo igračke rešil mamino življenje
Preberite še:
Triki v ozadju video iger
Preberite še:
5 načinov, kako nasilne video igrice vplivajo na otroke
