Situacije, iz katerih je Janeza Boska rešil njegov angel varuhSveti Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev, je bil zelo predan angelom. Tako zelo, da je želel svojo prvo mašo 6. junija 1841 obhajati v cerkvi svetega Frančiška Asiškega v Torinu, tik ob oltarju, posvečenemu angelu varuhu.
“Če se znajdete v duševni ali telesni nevarnosti, pokličite svojega angela varuha in prepričani bodite, da boste dobili pomoč,” je vedno priporočal fantom okoli sebe. Eden od njih, zidar, je delal na višini, ko je nenadoma začutil, da se oder, na katerem je bil še z dvema sodelavcema, premika. Ko je padal, se je spomnil besed don Boska in z vero poklical angela varuha. Njegov klic je bil učinkovit: druga dva sta takoj umrla, sam je popolnoma nepoškodovan vstal iz ruševin.
Preberite še:
Janez Bosko – duhovnik, vzgojitelj in … čarodej!
Ta izredni življenjski dogodek je dal don Bosku pobudo, da je leta 1845 sestavil knjižico z naslovom Predan angelu varuhu. Ko je slišal skupino delavcev, ki je prepevala ritmične pesmi, si je takoj zapisal note. Prosil je Silvia Pellica, domoljuba, ki je zaslovel s knjigo Moji zapori, da sestavi nekaj verzov za prijetno pesem angelu varuhu. Pellico je to prošnjo sprejel in rezultat je bila zelo priljubljena pesem, ki je bila mladim torinskega oratorija zelo všeč.
Grožnje, napadi in poskusi zastrupitve
Don Bosko je edini človek, ki je imel psa za angela varuha ali vsaj angela, ki se je preoblekel v psa … Sam se je pošalil iz svoje neverjetne zgodbe: “Če bi rekel, da je bil angel, bi vas nasmejal. A kljub temu ni mogoče trditi, da je bil pes, kot so ostali.”
V svojih letih je postajal čedalje bolj prepoznaven, kar ga je stalo groženj, napadov, njegovi nasprotniki, ki niso bili naklonjeni njegovemu poslanstvu, so ga poskusili zastrupiti.
Preberite še:
5 ključev do dobre vzgoje in izobrazbe po nasvetu svetega Janeza Boska
Nekega deževnega večera novembra 1854 se je don Bosko sam vračal domov, ko je naenkrat pred njim stal velikanski pes s temno sivim kožuhom, ki je prišel od kdo ve kod. Pes je bil tako impresiven, da se je Don Bosko nenadoma ustavil in mu je zastal dih, toda žival ga je le pogledala z velikimi sladkimi očmi, mahala z repom in se mu ulegla k nogam.
Od tistega večera se je pes, pozneje imenovan Sivec, seznanil z Don Boskom, ki je zaman poskušal ugotoviti, ali pes pripada kakemu sosednjemu kmetu. Vse iskanje je bilo zaman, saj zveri še nihče nikoli ni videl.
Hiša Pinardi
Po nekaj tednih se je don Bosko spet sam sprehajal po cesti, ko je ugotovil, da ga lovita dva moška. Prišla sta do njega in mu čez glavo vrgla platneno vrečo, toda nenadoma je nanju skočil Sivec, ki je lajal in grizel kot čreda psov.
Tovrstne agresije so se v don Boskovem življenju večkrat ponovile in prav vsakič se je od nekod pojavil Sivec, ki je napadalce, ki so bili tudi oboroženi, spravil v beg. Razen teh epizod psa nihče ni videl krožiti po ulicah.
Preberite še:
12 najlepših misli sv. Janeza Boska
Izginotje
Ta zaščita v pasji podobi je trajala dovolj dolgo, da so se napadalci naveličali. Po tem je Sivec izginil iz don Boskovega življenja tako skrivnostno, kot je vanj tudi vstopil. Leta 1864 je bil duhovnik, ki psa ni videl skoraj deset let, na poti k prijateljevi hiši, a se je izgubil. Naenkrat se je ob njegovih nogah znašel Sivec, ki je don Boska spremil in mu pokazal pot do praga njegovih prijateljev, nato pa odšel.
32 let zatem
Čez 19 let, leta 1883, se je don Bosko spet izgubil. Sploh ni bilo treba, da bi se vznemirjal in jezil, saj je bil ob njem spet Sivec, mahajoč z repom in z zanesljivim občutkom za smer, ki jo je že tolikokrat pokazal. Od njunega prvega srečanja je minilo 32 let, kar je neverjetno dolgo življenje za psa.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Kako se Martin Golob znajde z likalnikom?
Preberite še:
4 načini prebiranja Svetega pisma, ki bi jih moral poznati vsak katoličan
Preberite še:
Zakaj bi se morali igrati s svojimi otroki, tudi z najstniki