Zakaj se tega moža spominjamo kot velikana slovenske književnosti?

Danes mineva 150 let od rojstva duhovnika in literarnega ustvarjalca Frana Saleškega FinžgarjaRoman Pod svobodnim soncem je verjetno najbolj pogosta asociacija ob misli na ustvarjanje Frana Saleškega Finžgarja. A njegov častitljivi opus obsega več kot 50 stvaritev in zajema tudi prevajalsko in uredniško delo. V vasi Doslovče pod Stolom leta 1871 rojeni mož, ki je dočakal 90 let, je poleg romanov pisal še novele, povesti, drame, mladinsko prozo, poezijo … Književno delo je začel kot gimnazijec, učil se je pri ustvarjanju dveh Josipov, Jurčiča in Stritarja.

Preberite še:
Deček se je rodil skoraj brez možganov. “Prosili smo za vero in zaupanje”

V duhovnika je bil posvečen pri 23 letih. Kraji njegovega službovanja so bili med drugim Bohinjska Bistrica, Jesenice, Kočevje, Idrija, Jošt nad Kranjem, Želimlje, Sora in Trnovo, kjer je spletel globoko prijateljstvo s svojim sosedom Jožetom Plečnikom. Imel je smisel za naravo in ljudi. Povsod, kjer je deloval, si je prizadeval za njihovo dušno in telesno dobrobit.

Nekaj misli F. S. Finžgarja:

Začni s predvajanjem

Pokazal je na socialne pregrade, na pogubnost zla, ki ga rojevata človekova izprijenost in družbena krivičnost, obenem je upodobil lepoto kmetove navezanosti na zemljo. “Pisatelj si je pridobil trdno veljavo še posebno zaradi možate gorenjske klenosti svojega jezika, slonečega na tisti pristni govorici, ki jo je kot otrok, kakor sam pravi, ‘sedeč za pečjo, poslušal pri možeh, kadar so ob mizi modrovali’, in jo živo dojemal tudi ob branju Prešerna,” v njegovem portretu piše Milček Komelj.

Finžgarjev oče je Franceta Prešerna še videl. Družina je bila s Prešernovo v daljnjem sorodstvu. Tudi on je bil velik Prešernov oboževalec in pobudnik donatorske akcije za odkup Prešernove hiše, ki jo je tako pomagal preurediti v muzej.

Glavni viri: sazu.si, zirovnica.si, leksikon slovenske književnosti

Preberite še:
O Vrba, kot sta jo za vas izvedla zakonca Jelka in Jurij

Preberite še:
Pavle Ravnohrib: Prešeren je bil za svoja načela pripravljen tudi trpeti in je trpel