Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Doživela in preživela je dve svetovni vojni ter covid
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Francozinja Lucile Randon oziroma sestra Andre jutri praznuje 117. rojstni dan. Da, prav ste prebrali številko. Gre za najstarejšo Evropejko in drugo najstarejšo živečo osebo na svetu.
Lucile je bila rojena leta 1904. Njena sestra dvojčica je umrla pri komaj 18 mesecih. Spomni se prihoda svojih bratov iz bitk prve svetovne vojne, eden od njiju je bil hudo ranjen. Odrasla je ob protestantskih idejah, njen oče je bil pastor. Katoličanka je postala pri 27 letih. Ko je bila stara 40 let, so jo sprejeli v kongregacijo sester svetega Vincencija Pavelskega. V čast starejšemu bratu je sprejela svoje zdajšnje redovno ime.
Preberite še:
Dvakrat se je poročila in dvakrat ločila. Nato pa postala redovnica in živela v zaporu
Delala je kot učiteljica in vzgojiteljica pri različnih družinah, tudi Peugeotovih, ki so najbolj znani po tovarni enih od najznamenitejših avtomobilov na svetu. Med drugo svetovno vojno je skrbela za otroke, po njej pa skoraj tri desetletja za sirote in starejše ljudi v bolnišnici v mestu Vichy.
Preberite še:
Zdravnik ob bolnikih s covidom: “Kristjani imamo več razlogov, da se ne vdamo strahu”
Čeprav je bila rojena na začetku prejšnjega stoletja, ji tegobe sodobnosti niso prihranjene. Četudi je pri njej je testiranje na koronavirus sredi januarja prineslo pozitiven izid, pa na srečo simptomov ni čutila in, kot je dejala francoskim medijem, “ni niti opazila, da ga ima”. Le nekoliko bolj utrujena je bila. Živi v domu starejših občanov v južnofrancoskem Toulonu. Tam je odšla v samoizolacijo, zdaj nima več sledov okužbe.
Preberite še:
Da brat Jurij lahko obiskuje bolnike s covidom, si je po 17 letih obril brado!
Sestra Andre, ki je slepa in se giba na vozičku, se veseli četrtkovega praznovanja 117. rojstnega dne, čeprav z manj “povabljenci” kot običajno. “Zelo je srečna,” je za časopis Val Matin dejal govorec doma svete Katarine David Tavella: “Ni me spraševala, kako bo z njenim zdravjem, ampak kako se bo spremenila njena dnevna rutina. Na primer, ali bo lahko šla spat in imela kosilo kot običajno. Prav nič se ni bala bolezni. Po drugi strani pa je bila zelo pozorna in skrbna do drugih uporabnikov doma.”
V njem živi od leta 2009. Pred časom je bila imenovana za častno meščanko Toulona, pisal ji je tudi papež Frančišek. Televizija BFM ji je postavila vprašanje, ali se je bala covida. “Ne, nisem se bala, ker se nisem bala umreti. Srečna sem, da sem z vami, a si želim biti nekje drugje. Spet združena s svojimi sorodniki.”
Vira: BBC in Gerontology
Preberite še:
Neverjetna babica, ki za dobrodelno organizacijo speče na stotine pit
Preberite še:
Kako se Martin Golob znajde z likalnikom?
Preberite še:
Deček se je rodil skoraj brez možganov. “Prosili smo za vero in zaupanje”
