Odrekanje ima lahko za našo psiho negativen prizvok, saj nam je težko pomisliti, da bi bili brez nečesa, da bi morali "zategniti pas" ali se mučiti z občutki pomanjkanja, ki jih lahko povzroči post.
Je postni čas za nas lahko dragocenost in čas zdravljenja, pa tudi ozdravljenja? Kaj če bi letošnji post na vse skupaj pogledali povsem z druge plati, ne z vidika pomanjkanja ali izgube, pač pa skušali razumeti, kaj vse lahko s postom pridobimo?
Post nas vabi k povsem fizični odpovedi čemu, kar za nas ni najbolje ali nam celo škoduje. Tako nas post nikoli ne vabi k temu, da se odpovemo sadju in zelenjavi – ker sta za nas zdrava in koristna. Nič pa ni narobe, če se enkrat tedensko, ob petkih (ali seveda lahko tudi večkrat), odpovemo mesu. Ali, dandanes najbolj razširjeni nezdravi prehranjevalni razvadi, sladkorju.
Odpoved sladkorju in sladkemu je težka, a hkrati lahko z njo ogromno pridobimo. Enako velja za nezdrave in mastne prigrizke, za vsa mašila, ki jih pojemo med obroki. S to odpovedjo pridobimo bolj zdravo telo, ki ne bo zasičeno s "packarijami", rezultat pa bo poleg kakšnega kilograma manj na tehtnici tudi boljša koncentracija, ostrejši um in kvalitetnejši spanec.
Morda najtežja odpoved za marsikoga med nami je odpoved pretiranemu preživljanju časa pred pametnimi napravami. Ne govorimo o obveznem dopoldanskem službenem delu. Marsikatero popoldne ali večer pa čas kar spolzi mimo nas, ko drsamo po zaslonu telefona in že stotič preverjamo novice na Facebooku, Twitterju, nove objave na Instagramu in podobno.
Z odpovedjo uri ali dvema na telefonu pridobimo čas za sprehod po popoldanskem soncu, barvanje z otrokom, branje knjige (za katero tako radi rečemo, da ni časa) ali za preživljanje sproščenega večera z zakoncem, ne da ima vsak v roki svoj telefon ali tablico. Kakšno bogastvo!
Tudi post od opravljanja, negativnih misli, nesmiselnega prepiranja s sosedom nam lahko ogromno da. Ali veste, da jeza, ki jo v nas vzbudi razmišljanje o nekom, ki nam gre na živce, v našem telesu dobi povsem konkretno obliko? Naraste nam krvni tlak, v nas začnejo divjati stresni hormoni, začnemo se potiti, srce nam hitreje bije …
Če se v tem postnem času odločimo za to, da bomo sproti in zavestno nadzirali svoje misli, da nam ne zaidejo na področje negativizma, bomo s tem naredili tudi ogromno za svoje duševno zdravje.
Preprosto – vsakič, ko se zalotimo, da nam misli uhajajo, zmolimo eno zdravamarijo ali očenaš ter molitev namenimo v dober namen. Če k temu dodamo še jutranje branje Božje besede za ta dan, bomo za svoje duševno in duhovno zdravje naredili že kar precej.
Eden izmed postnih sklepov je lahko tudi odpoved kakšnemu nakupu ali malenkostim, ki jih ne potrebujemo. Povsem logično je, da bo posledica tega nekaj dodatnih evrov na bančnem računu ali pa vsaj zmanjšanje negativne številke na njem – v vsakem primeru zelo dobrodošlo.
Kar bomo s tem pridobili, lahko damo na varčevalni račun za prihodnje stroške, morda pa del namenimo tudi za kakšno dobrodelno nakazilo posameznikom, družinam ali organizacijam, ki pomagajo ljudem v stiski. Naša odpoved bo tako postala blagoslov in pridobitev za nekoga, ki to bolj potrebuje kot mi.
