“V srcu vzgojitelja naj bo prostor tako za otroka kot za starše”

Za starše je uvajanje otrok v vrtec  naporno, ne glede na to ali uvajajo prvega ali petega otroka. Vsak otrok je edinstven, zato je popolnoma naravno, da misli staršev preplavlja množica čustev, ko se otroko podaja v neznano okolje.

Nova situacija v družino – vsaj na začetku – prinese novo dinamiko, stres, večjo ranljivost,  kopico vprašanj, negotovost in določeno mero nezaupanja v vzgojno osebje.

Starši se zavedajo, da nihče ne pozna otroka bolje kot oni. Vedo za njegove navade, način spanja, hranjenja, preoblačenja, imunsko odpornost.  Skrbi jih, ali bo otrok deležen maksimalne pozornosti in ljubezni vzgojitelja.