Aleteia logoAleteia logo
Aleteia
Tor, 20. aprila |
Sveta Agnes (Neža)
home iconDuhovnost
line break icon

Veliki petek župnika Sandija: Rak je bil preizkušnja moje vere

SANDI KOREN

FOTOGRAFIJA JE LAST SANDIJA KORENA

Lojze Grčman - objavljeno 02/04/21

Za postno vajo si je mozirski župnik Sandi Koren, med drugim, zadal vsak dan objaviti nagovarjajoč duhovni videoposnetek. Pričevati vsekakor ima o čem, mnogo tudi iz lastnih izkušenj

Sandi Koren je zanimiv duhovnik, med drugim zelo digitalen. YouTube kanal župnije Mozirje, kjer je župnik že dve desetletji, polnijo njegovi nagovori, spodbude, svetopisemski kvizi za otroke in podobno. Pred časom je z župljani – veliko stavi na njihovo udejstvovanje – izpeljal spletni misijon. Veliko projektov pa je še v načrtu.

Pred dvema letoma je zbolel za rakom na želodcu, ki ga nima več. Ne raka ne želodca. V intervjuju je pojasnil, kako je doživel ta svojevrstni veliki petek svojega življenja. Drugače, kot bi številni pričakovali.

Kaj ste si vzeli za postno vajo in kako vam je šla od rok?
Zaradi več bolezni se moram postiti že tako ali tako. 🙂 Živim z določenimi omejitvami, te niso velik problem. Vsako leto si zadam, da bom spomladi bolj telesno dejaven. Ekipa prijateljev duhovnikov je ob koncu prejšnjega leta začela pripravljati neformalna srečanja za celjske duhovnike na Zoomu.

Tako so nastajala tedenska postna srečanja po spletu z župljani Korak za korakom. Šlo je za zanimivo deljenje osebnih in duhovnih izkušenj, ki je naletelo na zelo lep odmev. Zdi se mi, da tega brez korone ne bi bilo. To bomo še nadgradili v spletni program Alfa. Razmišljali smo tudi ob knjigi Božja prenova, nad katero smo navdušeni. Da, postni čas je bil kar deloven. 🙂

Po čem si boste še posebej zapomnili letošnji post?
Ob naštetem sem se odločil tudi, da bom vsak dan posnel duhovno misel za na YouTube. Da vsak dan napišeš, posnameš, urediš in objaviš, se je izkazalo za kar velik izziv. Pri tem sem imel dve želji. Hotel sem približati določene stvari naše vere ljudem, ki se z njo ne srečujejo ravno vsak dan. Tistim, ki nimajo radi dolgih “litanij”. Kaj zanimivega, hudomušnega.

Na koncu sem ugotovil, da so to poslušali števili naši župljani, ker je bilo kratko. Poslušali so lahko v avtu ali na sprehodu, kar mi je pred kratkim pripovedovala neka gospa. Od pepelnice do cvetne nedelje se je zvrstilo 40 posnetkov. Nekaj sem jih dodal še v velikem tednu. 

Slišali smo, da ste bili tudi bolni. Je bil to za vas svojevrstni križev pot?
Ob izrazu veliki petek nas večina pomisli na trpljenje. Še posebej v zadnjem času pa pri tem razmišljam o odrešenju. Hudo trpljenje Jezusa je za nas pravzaprav vesela novica. Bog nas ima tako rad, da je v smrt poslal svojega sina.

Glede moje izkušnje pa: leta 2018 sem zbolel za obliko raka na želodcu. Ko gledam v retrospektivi, vidim, da je bila to preizkušnja moje vere. Vedno ko se ti kaj takšnega zgodi, se ti zastavi življenjsko vprašanje: kaj zdaj? Boš obupal? Padel v depresijo?

SANDI KOREN

Moj odziv je bil, da sem živel naprej povsem normalno, brez kakršnegakoli vznemirjenja. Z izjemo peščice najbližjih tega ni vedel nihče, vse dokler nisem prišel do točke za operacijo in je bilo treba povedati ljudem. Nisem imel potrebe, da bi me drugi tolažili. Nisem bil na tleh kot nekateri. Bolezen sem sprejel kot nekaj naravnega. Morda celo bolj kot izziv, ne pa nesrečo.

Kaj vas je pripeljalo do takšnega pogleda?
Ko gledam nazaj, je bilo to zato, ker sem verjel v stvarnost življenja. Ob tem sem navajen živeti z boleznimi. Od prvega leta starosti imam astmo, diabetes pa že vrsto let. Nisem več v fazi, ko bi mislil, da sem Superman, da vse zmorem. Vidim življenjske omejitve, obenem pa me bodri vera v večno življenje.

Zdravniki, vi povejte svoje, jaz pa, kolikor je mogoče, delam in živim naprej. Moja glavna želja je bila, da se vrnem nazaj k svojemu poslanstvu. To mi je uspelo. Da, zgodil se je veliki petek. A ne toliko v smislu križevega pota, ampak vstajenjskega sporočila. Da sem le dojel, da imam neko vero. 🙂

No, ampak ta verjetno že prej ni bila šibka. Jo morate tudi duhovniki preverjati?
Če si iskren, se moraš vedno znova vprašati, kakšno vero imaš. To je vseživljenjsko delo. Zaradi katerih stvari bi lahko tvoja vera padla? Ob dogodku, kot je bolezen, lahko vero preveriš.

Za duhovnika se avtomatično predvideva, da ima vero, ampak to ni avtomatično. Tudi duhovniki se borimo, raziskujemo svoje globine, preverjamo odnos z Bogom, ga poglabljamo ali pa tudi ne.

Sam se vselej sprašujem, kje sem. Ko pride trenutek trpljenja, preizkušnje, izziva na kateremkoli področju življenja, lahko potrdiš tudi svojo vero. To je največ, kar mi je prinesla bolezen.

Kakšno je stanje zdaj?
Tumor je izrezan. Nimam več želodca (njegovo vlogo delno imitira tanko črevo, op. a.), žolčnika, nekaterih bezgavk … Vsakih nekaj mesecev hodim na preglede. Trenutno ne kaže, da bi se bolezen vrnila. Zaradi nje pa sem zrasel na veliko področjih. Tudi sam nisem vedel, da je mogoče živeti brez vseh omenjenih organov, a je!

Imaš pa seveda določene omejitve. Vselej sem imel težave s prekomerno težo, še zdaj nisem na idealni, a zaradi raka in njegovih posledic sem shujšal za 25 kilogramov, kar je zelo pozitiven učinek.

Na svoje življenje ste kljub težavam sposobni pogledati tudi na humoren način. Kako to?
To je čista resnica! Telesno se počutim bolje kot prej. Paziti pa moram, kaj, koliko in kdaj lahko pojem. Nekateri imajo alergije, drugi se odločajo za veganstvo ali kak drug način življenja. Tako je.

Popolnega sveta ni, ne moreš dobiti vsega, kar hočeš. Tudi to je eden od naukov.

Zdravnika sem vprašal, kaj lahko jem. Odvrnil mi je, da vse, kar mi bo “pasalo”. Zelo modro! Telo ti že samo pove, kaj je to. Moraš biti le toliko samodiscipliniran, da tistega, česar telo ne prenaša, ne ješ, četudi si morda želiš. Včasih sem imel rad pohano meso, zdaj ga praktično ne jem več. Mesa nasploh jem za polovico manj kot prej. Iz mesojedca sem postal bolj rastlinojedec.

Vrniva se spet k spletu. Dejavnost oznanjevanja tam, kjer ljudje so, torej tudi na spletu, ste vzeli zelo zares. Maše, razlage, nagovori, kvizi in druge vsebine polnijo župnijski profil na YouTubu. Seveda je klasična skupnost bistveno bolj pristna kot virtualna, ampak vseeno: kakšne odzive dobivate od ljudi?
Zelo pozitivne. Še zlasti me veselijo odzivi otrok na kvize. Še vedno pa opažam, da težko pridemo do tiste množice ljudi, ki je do vere še vedno relativno brezbrižna. Pred časom sem objavil webinar z naslovom 82 odstotkov.

Obstajal naj bi mali krog aktivnih kristjanov, nekje 7 odstotkov, večina pa je bolj formalnih kristjanov, v resnici pa jih ni. Okrog 11 odstotkov ljudi pa naj bi že odšlo iz Cerkve. S kratkimi postnimi videi sem želel nagovoriti vsaj nekaj ljudi iz te večinske množice.

Tags:
duhovnikintervju
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
1
CIRIL ČUŠ
Urška Leskovšek
Oče ga je tepel in mu 14-krat prebil glavo, a Ciril je zmogel vse...
2
HAPPY, OLD, COUPLE
Annalisa Teggi
Srečno sta poročena že 60 let, spoznala pa sta se po pomoti
3
Marjan Pogačnik
“Ljubi Jezus, vrni nam Elo”
4
BRIDAL,SHOES,BOUQUET
Cerith Gardiner
Skrivno sporočilo umirajoče matere na hčerinih poročnih čevljih
5
Cerith Gardiner
Štiri sestre, štirje rastoči trebuščki
6
Tina Martinec Selan
“Tomaževa nesreča je tisti dogodek, ki je resnično ozdravil...
7
Katarina Berden
“Poroka se mi zdi res samo plus, saj mi predstavlja neko tr...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.