Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Nisem na mobilnem telefonu, ampak berem službena e-sporočila, zato tehnično gledano delam.
Nisem na svojem mobilnem telefonu, v aplikaciji Kindle berem e-knjigo, zato v praksi delam nekaj kulturnega.
Nisem na mobilnem telefonu, pogovarjam se s prijateljico, ki jo lahko redko vidim v živo.
Nisem na mobilnem telefonu, ampak kupujem, gledam filme, ustvarjam intervjuje, iščem recept … To ni isto kot biti na telefonu.
Toda naši otroci nas vseeno vedno vidijo, kako gledamo v zaslone. Potem jim je težko reči, da telefoni niso dobri zanje, če tudi mi na teh napravah preživimo večino časa.
Seveda, svoje življenje smo preselili tja, ker je vse tako praktično in hitro, vendar otroci vidijo le to, da jih imata mama in oče vedno v roki.
Eva Mendes se je, kot pravi v objavi na Instagramu, ko jo je na to opozorila 6-letna hči, odločila, da bo nehala uporabljati mobilni telefon.
Loading
Pomembno je, da smo pri postavljanju pravil, ki naj bi veljala za naše otroke, previdni. Dobro je, da jih tudi sami spoštujemo.
Če nas moti, da otroci veliko časa preživijo pred zasloni, je velika verjetnost, da tudi naše otroke moti, ko nas vidijo s telefonom v roki.
Začnemo lahko s preprostim pravilom, da ne prinašamo telefonov k skupni mizi in obrokom. Dobro je, če določimo čas v dnevu, ko so elektronske naprave dovoljene in ima takrat vsak čas, da uredi, kar želi urediti.
Lahko se vrnemo k listanju papirnatih knjig in kuharskih revij, vsaj dokler tudi otroci ne razumejo koncepta e-knjig in so dovolj stari, da jih tudi berejo.
Tudi aplikacija za molitev je lepa in priročna, vendar ali ni lepše prižgati sveče in odpreti Svetega pisma?
Kakšne krajše opombe in zapiske zapišimo na papir. Ne uporabljajmo elektronskih naprav za vsako besedo.
Eva Mendes ima prav:
"Samo zato, ker smo (fizično) doma z njimi, še ne pomeni, da smo (res) prisotni."
Če bomo z zmerno uporabo mobilnih naprav zgled svojim otrokom, bo to bolje kot tisoč različnih pravil in opozoril, ki se jih potem sami sploh ne držimo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
