Danes je 3. velikonočna nedelja. V evangeliju beremo o tem, kako je Jezus stopil med svoje učence in jih pozdravil. Najprej so se prestrašili, nato so ga spoznali in dano jim je bilo razumeti, kaj so o Jezusu govorili preroki.
"Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma." (Lk 24,45)
Z današnjo nedeljo se začenja tudi teden molitve za duhovne poklice.
V uvodnem nagovoru je župnik Martin povedal, da slavje velike noči še vedno traja, zato se moramo zavedati, da smo velikonočni kristjani, imeti trdne noge, da bomo hodili kot vstali Zveličar.
Martin Golob je poudaril, da imamo kristjani pomembno vlogo pričevalcev. "Vi ste priče teh reči!" Tako reče Jezus učencem. Učenca, ki sta se vrnila iz Emavsa, sta pričevala in k temu smo povabljeni tudi kristjani.
Ne prepričujemo, ampak pričujemo. Pričujemo, da Jezus res živi in da smo mi Božje ljudstvo na poti v nebesa. Smo pričevalci, ne samo oznanjevalci. Učenci so se najprej prestrašili, nato pa jih je Jezus pomiril in se jim dal spoznati.
Lahko rečemo: "Kako naj bom jaz priča? Jaz ga še nisem videl." Kako smo pa lahko mi priče? Še vseeno tudi mi to vidimo. Vsak dan. To se dogaja na oltarju. Čisto vsaka maša je ta dogodek, ko se lahko Jezusa dotaknemo. Vsako mašo tudi nam Jezus reče: "Mir vam bodi!".
Velikonočni kristjan je nekdo, ki se mu vidi, da žari in da je Bog z njim. Župnik Martin je naredil zanimivo primerjavo:
Zaključil je z mislijo, naj živimo življenje konkretno in v tem trenutku. V tem svetu kot priče, ker se je zgodilo nekaj velikega. Ker pa smo ljudje in delamo napake, se ne obremenjujmo, saj imamo pri Bogu zagovornika. Pokesajmo se in pojdimo naprej.
Ob koncu svete maše je Martin je povedal, da smo priče, ko pridemo k maši, če je to mogoče, zato ni isto, če sveto mašo spremljamo od doma. Dodal je še, da je Jezus učencem odprl um, da so končno vse razumeli.
Zato tudi mi premislimo, kdaj se je nam odprl um, da smo razumeli svoje življenje. Bodimo pričevalci, ker lahko pokažemo tako lepe stvari, pa jih kar skrivamo.