Martina Čepon je mama, svojemu Urbanu pa je tako žena kot tudi sodelavka. Skupaj imata namreč podjetje Mala ustvarjalnica, v katerem Martina oblikuje čudovite izdelke (obeske, nakit, torbice itd.).
Prosti čas rada preživlja s svojo družino, v naravi, ob ogledu dobrega filma s svojim možem ali pa ob druženju s prijatelji. Kot o sebi pove tudi na profilu na Facebooku in Instagramu, je zaljubljena v lepe stvari.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva zame je, če vstanemo kakšno uro pred odhodom v vrtec, da imam svojih 15 minut v kopalnici, da se v miru uredim, Urban pa med tem z otrokoma poje zajtrk in pripravi kavo. Zadnje čase nam to kar uspeva, pridejo pa tudi obdobja, ko mi ves teden ne uspe.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …
Rečem si: “Ko bomo imeli hišo, bom imela v vsakem nadstropju eno veliko ogledalo.” 😊 V stanovanju, kjer trenutno živimo, imamo namreč samo eno manjše ogledalo v kopalnici. Tako se vsako jutro peljem do izhoda iz bloka z dvigalom, da tam preverim, če sem urejena tako, kot želim.
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
Vsekakor mi dejstvo, da sem urejena, veliko pomeni. Zdi se mi, da s tem izražam svojo ženstvenost in hkrati to, kar sem kot človek. In ne nazadnje predstavljam svoje delo, svojo znamko MU. Težko si predstavljam, da bi strankam, ko pridejo osebno prevzet naročene izdelke, odprla v trenirki ali raztegnjeni majici.
4. Kakšna je zgodba za Malo ustvarjalnico?
Zgodba Male ustvarjalnice se je začela že v mojem otroštvu, ko sem ves čas preurejala svoje obleke. Konec osnovne šole so mi starši kupili prvi šivalni stroj, na katerega šivam še danes.
V času srednje šole sem sešila prve izdelke za prodajo, v času študija pa je bilo šivanje (poleg pravljičnih uric nekajkrat na mesec) moje “študentsko delo”.
Po končanem študiju (doštudirala sem socialno pedagogiko) sem najprej nekaj mesecev delala pri Slovenski filantropiji na Dobovi (v begunskem valu), potem pa sem se odločila, da poskusim, ali bi lahko bila Mala ustvarjalnica moja služba.
In je postala, taka, čisto “taprava” služba. V začetku sem v Mali ustvarjalnici šivala predvsem torbe, toaletne torbice, nahrbtnike ipd. Zadnji dve leti pa več kot polovico izdelkov predstavljajo raznorazni obeski za ključe.
5.Vaš mož je hkrati tudi sodelavec. Kako je videti vajino sodelovanje, se prepleta z zakonskim življenjem ali poskušata to ločevati?
Preden se mi je Urban pridružil v šivalnici, me je bilo kar malo strah, priznam. Navajena sem bila, da sem imela tam svoj mir in svoj koncept dela. Danes pa sem vesela, da delava skupaj, saj tako preživiva veliko več skupnega časa, kot sva ga prej, ko je bil Urban v službi v Ljubljani. Takrat sva bila res malo skupaj.
Lagala bi, če bi rekla, da znava ločevati “službo” in zakonsko življenje. Zdi se mi, da se prepletata. Za naju podjetništvo predstavlja na nek način slog življenja. Ko si npr. lahko kakšen dan ves dopoldan prost, urejaš stvari, ki niso službene, in stvari za “službo” opraviš zvečer, ko otroka zaspita.
Sploh Urbanu je to blizu, ker je bolj nočni tip človeka. Zdi se mi, da naju podjetništvo sili v to, da sva fleksibilna, se prilagajava situacijam in obveznostim. Trenutno nama to zelo ustreza in se mi zdi, da ima več prednosti kot slabosti.
6. Kaj je tisto, kar vas pri vašem delu najbolj veseli, vam vsak dan daje potrditev, da delate pravo stvar?
Občutek miru in izpopolnjenosti. Zadnje čase res večkrat pomislim na to, kako hvaležna sem, da sem v življenju našla delo, ki me tako veseli, ki me ves čas vleče naprej, ki mi je le redko naporno in težko (kljub temu, da ima moj delavnik v večini 9, če ne kar 10 ur).
Poleg tega pa me zelo veseli tudi dejstvo, da imam vsako popoldne in vsak konec tedna čas za nas, oba otroka in Urbana. Kljub temu da sva oba v podjetništvu, veliko večino prostega časa preživimo vsi štirje skupaj.
7. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Odkar sva z Urbanom skupaj v šivalnici, se mi zdi, da sva veliko bolj povezana kot prej, veliko več časa preživiva skupaj in imava več priložnosti za pogovor.
Si pa kdaj vzameva zase tudi kakšno soboto, ko otroka oddava starim staršem, midva pa v miru spijeva kavo, pojeva kosilo, pogledava kakšen dober film, greva na obisk k prijateljem ali se odpraviva na kakšen daljši sprehod po naravi.
8. (Pre)izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Največja preizkušnja je bila vsekakor ob vstopu na fakulteto, kjer sem v prvem letniku kar nekoliko izgubila tla pod nogami. Spomnim se, da je trajalo vsaj eno leto, če ne več, ko sem se postavljala na svoje noge, iskala svoj smisel, ko sem se učila sprejemati samo sebe.
Takrat sem ugotovila, da je bolj kot to, kaj od mene pričakujejo moji starši in okolica, pomembno, kaj si želim biti jaz sama (prihajam iz družine, kjer so vsi bili usmerjeni bolj naravoslovno, jaz pa sem bila vedno bolj umetniške narave). Zdi se mi, da me je to obdobje najbolj oblikovalo in me ohrabrilo, da sem danes tu, kjer sem.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ob takih trenutkih se vedno poskušam umiriti, ustaviti in pomisliti na tiste stvari, za katere sem v svojem življenju res hvaležna. Če to ne pomaga, pa si zavrtim kakšno pesem skupine Svetnik. 😊
10. Biti ženska je lepo, ker …
Smo lahko krati žene, mame, hčere, sestre, podjetnice, prijateljice … in znamo med vsemi temi vlogami spretno krmariti. 😊
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
