Znatno razhajanje stališč ali obnašanja v zakonskem življenju, resna odločitev, sprejeta brez posveta z zakoncem, ali celo resnejše vedenje lahko povzročijo nenadzorovano nasilje. To pa vpliva ne samo na odnose, ampak tudi na integriteto ljudi.
Primer Justine in Jakoba nam razkrije posledice močnih, nenadzorovanih čustev.
Justina pravi, da je bila zelo jezna, odkar se je njen mož odločil za zamenjavo službe, ne da bi se o tem pogovorila. Od takrat so jo preplavljali močni občutki, ki jih ni mogla obvladati. V odnosu se počuti neuporabna in izdana. Čustva, ki jo sprva dušijo, v njej sprožijo bes, ki se izraža v nasilnih besedah in kretnjah.
Jakob obenem pravi, da čuti nepremostljivo jezo nad odnosom svoje žene, ki meni, da bi moralo pri izobraževanju otrok prevladati le njeno stališče. Ista čustva, enaki burni odzivi.
Kako izstopimo iz teh stanj, ki preplavijo razum in zaradi katerih ljudje "iztirijo"?
Prvi korak pri umirjanju čustvenih pretresov je zaznavanje in prepoznavanje lastnih čustev. Postaviti jih moramo na svoje mesto, kar nam bo omogočilo, da bomo začeli spreminjati svoje misli in da se bomo med škodljivimi napadi čustev distancirali od njih.
To pa v težkem, stresnem položaju ne bo lahko. Pri ozaveščanju nam lahko pomaga tretja oseba. Pogovor o tem z nekom, ki ni vključen v prepir, ki mu lahko izrazimo občutke, lahko pomaga, da se distanciramo od svojih čustev, da se ne utopimo v lastnem notranjem nemiru.
V pomoč so nam lahko različne tehnike: nadzor dihanja, sproščanje, čustveni nadzor (o čemer nam govorijo tudi puščavniki) nam bodo omogočili boljši nadzor nad našimi mislimi.
S takim pristopom lahko zakonca mirneje pogledata in razumeta, kaj se dogaja v njuni zvezi.
Ta neskladja v vedenju, čeprav sta si zakonca obljubila medsebojno zaupanje, zahtevajo, da se zakonski odnos izboljša, da se najdejo napake ali vrzeli, ki so dopuščale ta nenadzorovana čustva. Vsak se mora iskreno vprašati, ali želi mirno nadaljevati zakonsko pustolovščino. Blaženost je morda še na poti. "Blagor krotkim!"
Avtorica prispevka je Marie-Noël Florant.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Valerija Trček.
