Conrado Giménez je molekularni biolog. Življenjske okoliščine so ga privedle do tega, da je delal v treh velikih španskih bankah. Nazadnje je bil na zelo visokem položaju in nikdar si ni mislil, da mu bo smrtonosna nesreča spremenila življenje.
Nekega dne, ko se je odpravil v službo, je bil prvi korak k velikemu življenjskemu načrtu, ki bo reševal na tisoče življenj: "Šel sem pripravit sejo upravnega odbora banke, ko nekdo ni upošteval prednosti in se je bočno zaletel vame ter me pritisnil ob zid. Iz avta so me reševali gasilci in izgubil sem zavest."
Conrado se je prebudil v bolnišnici in se zavedel, da je položaj resen, da gre za življenje ali smrt. "Zdelo se mi je, da ne bom zdržal, zato sem molil k Bogu: če me ohraniš pri življenju, bom delal, kjer boš hotel."
Čeprav je bila nesreča zelo huda, se je po nekaj mesecih vrnil v banko. Vendar se je Conradovo življenje začelo spreminjati. "Ponoči sem začel hoditi k sestram matere Terezije, kjer sem obolelim za aidsom stal ob strani, ko so umirali."
Conrado je izkusil, kaj pomeni prostovoljstvo in razdajanje za druge in se ni mogel ustaviti: "Doživel sem posebno izkušnjo v Peruju, Limi in Cuzcu. Tam sem bil z otroki, ki živijo na ulici in hrano iščejo po smeteh. Dajal sem jim jesti, oni pa so hodili za menoj do kapele."
In prav tu se je rodilo novo poslanstvo: "Zelo se me je dotaknilo, ko sem bil navzoč pri porodih mater, ki bi brez moje pomoči izkrvavele. Takrat sem se odločil, da življenje posvetim najpomembnejšemu podjetju, kar jih je: družini." Conrado – ki ima s podjetji veliko izkušenj – ve, da je "direktor družine mati, žena. Pomislil sem, da jim je treba pomagati, jih imeti rad in jih objeti, da bi lahko nadaljevale svoje pomembno delo".
"Vse sem pustil in naredil ta korak," je povedal Conrado za Aleteio. V tem času sem veliko romal v svetišče gibanja Schoenstatt. Dvourna hoja, ki se je počasi spremenila v sedemurno hojo."
Na poti do kapele je moral skozi park Casa de Campo v Madridu. "Iskal sem dekleta, ki so se prodajala, da bi skupaj z njimi molil, medtem ko so klienti pohajali naokrog in čakali. Pomagal sem jim, ker sem videl matere, ki so bile pripravljene prodajati svoje telo, da bi rešile svoje otroke. Ena izmed njih je postala katehistinja v bližnji župniji."
Conrado je tako začel iskati način, kako bi pomagal materam in ženam v Španiji. Ta nori projekt je začel sam in si pri tem mislil: "Če je res noro, potem se bo čez nekaj mesecev izpelo. Če pa je od Boga, potem se bo nadaljevalo in Gospod bo priskrbel delavce."
Začel je s posebnim prehrambenim skladom za dojenčke: "Eden od pogostih razlogov za splav je pomanjkanje osnovnih potrebščin, hrane, mleka, plenic … Začel sem zbirati potrebščine in jih razdeljevati."
Ena prvih žensk, ki ji je pomagal, je bila v strahotnem položaju: "Neko dekle je hotelo narediti samomor in vso noč sem molil zanjo. Naslednjega dne sem prejel sporočilo: 'Draga vila botrica (špansko: madrina), moje sanje so postale resničnost.'" Tako je nastalo ime za fundacijo: Fundación Madrina.
To je bil prvi primer. Dekle je imelo 14 let. Danes jih ima nekaj čez 30 in ima 9 otrok. "V začetku sem jaz pomagal njej, danes mi ona pomaga pri fundaciji. Uredili smo prvo zatočišče za matere in danes lahko sprejmemo 30 mater."
Deset let po začetku tega norega projekta in hude nesreče, ko je Conrado Giménez pustil svojo uspešno kariero, je prejel prvo nagrado, nagrado Telva. Nagrado je podelila ena od bank, v katerih je Conrado prej delal. "To je bil odgovor Boga, da bi vedel, da sem na pravi poti. Oni niso vedeli, da sem nekoč delal pri njih. Zdaj imam več botric in več sodelavk …, a tudi če bi rešil le en primer, bi bilo vredno truda."
Od takrat je fundacija le še rasla. "Samo v lanskem letu smo prejeli 320.000 klicev na pomoč, se pravi 4.000 primerov dnevno," pove Conrado. "Od 30 ton razdeljene hrane na trimesečje smo zaradi pandemije prešli na 20 ton dnevno. A sad tega dela so rešeni otroci. Predvidel sem veliko lakoto in zato sem se pripravil. S prehrambenim skladom smo rešili mnogo življenj."
Med pandemijo "smo posredovali pri 1.500 materah, ki zaradi pandemije niso hotele obdržati otroka. V tem času smo podarili 10.000 paketov za dojenčke, kar pomeni, da smo rešili 10.000 otrok". Ko pogleda nazaj na prve korake po tisti nesreči, je po dvajsetih letih Conradu kristalno jasno:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
