"Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze" (Preg 3,5-6).
Katoličani imamo neusahljiv vir milosti, ki nas čaka v evharistiji in v branju ter premišljevanju Božje besede. Prepoznati moramo duhovno silo, ki nas usmerja k milosti. Brez nje smo kot nezalivano cvetje, ki se sčasoma posuši.
Tomaž Kempčan je v svoji čudoviti knjigi Hoja za Kristusom – to knjigo je imel moj umirajoči oče ob svojem vzglavju – napisal nekaj stavkov, ki jih je oče podčrtal in ob njih človeku zatrepeta duša:
Trpljenje je neizogibno, zato ga moramo osmisliti, ga sprejeti in ga izročati, čeprav ga ne razumemo.
Da bi to dosegli, potrebujemo gotovost vere, duhovno trdnost, ki jo pridobimo s tem, kar nam je vedno na dosegu roke. To je skrivnost, ki jo želim deliti z vami. "Ko me popade malodušje, molim in dvomi se razpršijo in vse je spet dobro."
Ni nekaj, kar bi odkril jaz, ampak se nahaja v Svetem pismu. V njem so ključi do sreče, ki so vsem na dosegu. Odpreti moraš Sveto pismo in prebrati: "Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete." (Ef 6,18)
Včasih mi pišejo bralci in me sprašujejo, zakaj bi sploh molili, ker se zdi, da je zaman. Resnica je, da se to res samo "zdi", kajti ni tako.
Pri Bogu je vsaka stvar ob svojem času, zato moramo biti potrpežljivi in vztrajati. Odgovorim jim: "Najpomembneje je zaupati v Gospoda." Bog naše molitve vedno posluša z usmiljenjem in veseljem.
Če vam je težko moliti, delim z vami še eno skrivnost, ki nam jo je prenesla sveta Terezija Deteta Jezusa: "Veš, kaj pomeni moliti?" In pojasni: "Z ljubeznijo se obračati na tistega, za katerega vemo, da nas ljubi."
Kako preprosto, kajne? Svet zelo potrebuje vaše molitve. Vztrajajte v molitvi. Pogum! Bog vas blagoslovi in varuj!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
