Beseda monštranca je v slovenščino prešla prek nemškega izraza Monstranz, ta pa iz latinskega monstrare, kazati. Izvor monštranc sega v 13. stoletje, ko se je začelo praznovati telovo.
Od tega obdobja naprej so zlatarji uporabili vse svoje darove, da so Svetemu Rešnjemu Telesu naredili posodo, ki bi znala kar najbolje pokazati njegovo božanskost.
Monštrance so največkrat narejene iz žlahtnih kovin, zlata, srebra in dragih kamnov, odvisno od zmogljivosti naročnika, pri čemer nič ni dovolj lepo, da bi nosilo Kristusovo telo. Posvečena hostija je vidno nameščena v zastekljeni odprtini, ki je nato postavljena v monštranco.
Prve monštrance so bile v obliki zastekljene kristalne škatle na podstavku. Nato je začela prevzemati bolj valjaste oblike, obdane s kovinskimi okraski, ki so kdaj spominjale na stolpič ali na cerkveni zvonik.
Od 18. stoletja naprej je izžarevanje Kristusovega telesa ponazorjeno v obliki sončnih žarkov, kar se je obdržalo vse do danes. Sončni žarki se kdaj pojavijo kot izza oblaka. Podstavek "sončne" monštrance je lahko okrašen z apostoli, živalmi ali kipom Božje Matere.
V 18. in 19. stoletju so na podstavkih pogosto upodabljali angela, ki nosita hostijo. Angela predstavljata serafina, ki nosita skrinjo zaveze in s tem zelo konkretno povezujeta staro in novo zavezo in še bolj poudarita slovesnost izpostavljanja Najsvetejšega.
V 20. stoletju so monštrance dobile preprostejše oblike, včasih popolnoma omejene na bistveno in brez vsakršnega okrasja. V rabi ostaja simbolika, pri čemer umetniki pogosto uporabijo žitni klas, trto ali križ.
Ne glede na navdih, ki so ga imeli umetniki in obrtniki pri izdelovanju monštranc skozi čas, ljubezen do Jezusa Kristusa, ki se daje v hrano, ostaja v središču češčenja.
Nekaj čudovitih monštranc si lahko ogledate tukaj:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.