Pri podelitvi sv. reda je vedno navzoča gesta polaganja rok, ki izvira že iz časov prve Cerkve. Vendar kaj ta gesta pomeni?
Že v evangelijih lahko gesto polaganja rok zasledimo na več mestih. Najbolj izrazito to najdemo pri Jezusu samem, ki polaga roke na bolnike in jih ozdravlja ali pa polaga roke na otroke in jih blagoslavlja. Ob tem gre vedno za dotik Jezusa, za dotik Boga, ki milostno prihaja človeku naproti.
V Apostolskih delih (6,1-7) lahko beremo, kako so dvanajsteri apostoli izbrali sedem diakonov, da so jim bili v pomoč pri skrbi za uboge. Že tam lahko beremo: "Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke." (Apd 6,6) Da je ta gesta povezana z zakramentom svete birme, beremo nekoliko naprej: "Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha." (Apd 8,17) Tudi Pavel to gesto izkusi na močan način. Ko na poti v Damask oslepi, pride po Božjem naročilu k njemu Hananija, ki mu na oči položi roke in ga ozdravi (Apd 9,17).
Polaganje rok je torej gesta, ki na poseben način simbolizira prihod Svetega Duha nad posameznika, ki postane deležen posebnih Božjih darov. Pri birmi je to potrditev v veri, pri svetem redu (diakonsko, mašniško in škofovsko posvečenje) pa so to posebni darovi, vezani na stopnjo, za katero je nekdo posvečen.
Polaganje rok izvira od samih apostolov, katere je Jezus sam pri zadnji večerji posvetil za duhovnike. Apostoli so na starešine, ki so jih postavili za voditelje posameznih skupnosti, položili roke, molili za darove Svetega Duha, da bodo vredno in v Jezusovem imenu vršili svojo službo.
Ti so nato položili roke na svoje naslednike in tako naprej, vse do danes. Zato tudi škofe imenujemo naslednike apostolov, saj je mogoče njihovo posvečenje izslediti vse do dvanajsterih apostolov.
Škofje prejmejo polnost svetega reda, polnost Svetega Duha in duhovništva. Zato lahko kot nasledniki apostolov tudi sami na druge polagajo roke in jih posvečujejo za diakone in duhovnike ter več škofov, po naročilu papeža tudi novega škofa. To izvršujejo v moči posebne milosti Svetega Duha, ki jim je dana kot škofom.
