V obdobju krize, kot je sedanja, se je najlažje prepustiti stavku: "Ne ostane nam drugega kot jokati", pri čemer zanemarjamo dejstvo, da je resnica prav nasprotna. Smeh je lahko resnična pomoč pri reševanju težkih situacij, prispeva k izboljšanju razpoloženja, ustvarja pozitiven odnos z drugimi ter celo izboljša učne veščine.
Študije, opravljene na nekaterih ameriških univerzah, so pokazale, da vzdušje pri profesorjih, ki se pri pouku poslužujejo humorja, postane prijetnejše, študentje si na ta način bolje zapomnijo informacije.
Znanstveniki so si glede tega, da s pomočjo smeha resnično živimo bolje, soglasni, saj smeh predstavlja najpreprostejšo in najcenejšo pot do boljšega fizičnega in duševnega počutja tako na področju zasebnih kot poslovnih odnosov.
Znanstveniki z univerze St. Edwards v Austinu v Teksasu so v študiji, v kateri je sodelovalo 2.500 zaposlenih, ugotovili, da jih 81 odstotkov trdi, da so bolj produktivni, če delajo v okolju, ki ga zaznamuje dober humor.
Raziskave fundacije Mayo za medicinsko izobraževanje in raziskave, o katerih poroča Huffington Post, so pokazale, da smeh dramatično zmanjša stresne hormone: kortizol za 39 odstotkov, adrenalin za 70 odstotkov in dopamin za 38 odstotkov.
V raziskavi, ki so jo opravili na univerzi Loma Linda v Kaliforniji, so ugotovili, da lahko ogled smešnega videoposnetka poveča raven beta endorfinov za 27 odstotkov, ti pa pripomorejo k izboljšanju depresivnih stanj.
Študija o pomenu humorja in smeha za zdravje ima starodavne korenine. Hipokrat je namreč že pred 25 stoletji trdil, da je dober humor enak eliksirju življenja.
Številni ljudski reki to resnico v marsičem poudarjajo, tudi slovenski "smeh je pol zdravja" sodi v to kategorijo.
Dejstvo, da je nasmeh zdravilo, je med prvimi dokazoval znanstveni novinar Norman Cousin (1915–1990), ki je sam pri sebi opazil terapevtske učinke smeha, saj se je pogosto prepustil ogledu filmov bratov Marx in njunemu igralskem potencialu, to pa je ugodno vplivalo na potek težke oblike bolezni, zaradi katere je trpel.
Medicina nasmeha najde svoje idealno mesto na pediatričnih oddelkih: slavni ameriški zdravnik Patch Adams, oče terapije s klovni, je svojo metodo zdravljenja utemeljil na predpostavki "Zdravje temelji na sreči".
A to zdravljenje ni namenjeno samo otrokom: klovni zdravniki so namreč pogosto prisotni na onkoloških in geriatričnih oddelkih, v šolah, na humanitarnih odpravah in v zaporih.
Zaradi smeha težave čudežno ne izginejo, a smeh človeku omogoča, da najde čustveno stanje, iz katerega lahko črpa obnovljeno energijo za delovanje. Humor in tragedija sta morda tesneje povezana, kot bi si kdo mislil.
Charlie Chaplin je ob neki priložnosti dejal: "Če se želite resnično smejati, morate biti sposobni sprejeti svojo bolečino in se z njo poigrati." Izziv je prav v tem: vedeti, kako svoje težave in probleme postaviti v perspektivo in znati izkoristiti priložnost ironije.
V tem primeru govorimo o samopotrditvenem humorju (dobro počutje, zdravje duha), saj nam ta pomaga, da se soočimo s kritičnimi situacijami prek relativizacije problema, ter nas opozarja, da obstajajo tudi precej bolj resne situacije, kot je naša. Morda pa celo nakazuje rešitev.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
