Fabienu ni nič manjkalo. Bil je srečno poročen, oče dveh deklic, v službi mu je šlo kot po maslu ...
Z ženo sta bila presenečena, ko ju je starejša hči nekoč prosila, če bi lahko obiskovala verouk. Pustila sta ji, da se je svobodno odločila, in ji nista nasprotovala.
Včasih sta jo dostavila do cerkve, odšla na kavo in jo po maši zopet odpeljala domov, ne da bi vstopila v svetišče.
Nekoč je župnik Fabiena prosil, da bi mu pomagal pri prevozu mladih na romanje. Kot šofer ni imel razloga, da bi duhovnika zavrnil. Ko je na cilju pomislil, da je opravil svoje delo, ga je župnik vprašal, če bi mu pomagal pri spremljanju mladih.
Zaradi vljudnosti se je Fabien z druščino znašel na molitvenem večeru, kjer je imel možnost adoracije in spovedi – ničesar od tega si ni želel. Mladi so ga poučili, da pri adoraciji sediš v klopi in gledaš v hostijo. Začuda mu to ni presedalo. V klopi se je celo dobro počutil.
Ko je tako sedel pred hostijo, je začutil, da mora k spovedi, kjer bo Boga lahko prosil odpuščanja za dejanja, ki jih je zagrešil v preteklosti. Stopil je do duhovnika in mu povedal, da je v štiridesetih letih prvič pri spovedi.
Po prejemu zakramenta sprave si Fabien ni predstavljal, da se bo ta večer končal, kot bi se nič ne zgodilo. Na rami je začutil Gospodovo dlan in spodbudo: "Tukaj sem! Kaj ko bi nadaljevala skupaj?"
Čeprav ni bil nikoli deležen krščanske izobrazbe, je bil Fabien pripravljen z zaupanjem stopiti v neznano.
Ves teden je razmišljal, kako bi o notranji spremembi povedal ženi. Ko je končno našel ugoden trenutek in besede, ga je razveselila z novico, da se je tudi sama približala Cerkvi v župniji, kjer so jo lepo sprejeli.
Čeprav jima do tedaj ničesar ni manjkalo in ju Jezus ni dvignil iz trpljenja in stiske, je Fabien opazil, da je pogrešal njegovo navzočnost in da mu je Bog podaril še več veselja.
Ko se je njegova družina pozneje srečala s preizkušnjami, niso bili več sami, temveč jim je bil v oporo Gospod, kot je zdaj globoko veren družinski oče povedal za francosko katoliško televizijo KTO.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, junij 2020.
