Aleteia logoAleteia logo
Aleteia
čet, 29. julija |
home iconBlogi
line break icon

V pravem praznovanju je vedno tudi žrtev

Vitalii Matokha | Shutterstock

Patricija Kavčič - objavljeno 12/06/21

Res ne znam praznovati?

Pred kratkim sem na spletu naletela na kratek nagovor ameriškega patra. Njegova teza je bila, da smo pozabili, kako praznovati – da pravzaprav ne znamo (več) praznovati.

Pomislila sem, kako je sploh mogoče trditi kaj takega. Saj praznovati zna vsak?! Nič lažjega. Toda radovednost mi ni dala miru. Posnetek sem preprosto morala poslušati do konca …

Pater Mark je rekel, da je Bog praznovanje zapovedal, mi pa v tem nismo ravno dobri. Resnično praznovanje je v resnici sprejemanje daru, ki nam ga želi podariti Bog. In za kristjane je dan za praznovanje vsaka nedelja … Bog je sedmi dan namenil počitku, da bi sprejeli dar – stvarstvo.

V novi zavezi pa vsako nedeljo praznujemo in s tem hvaležno sprejemamo dar odrešenja. Pri maši sprejmemo dar evharistije … Vse to naj bi bilo eno samo veliko praznovanje!

No, že po manj kot dveh minutah posnetka sem se strinjala, da mi praznovanje res ne gre najbolje. Nedeljo pogosto spremenim v poskus, da bi nadoknadila vse, česar med tednom nisem uspela postoriti …

Gospod pa bi se nedvomno veselil, če bi se zmogla vsaj malo ustaviti in praznovati. S praznovanjem imam v mislih predvsem zahvaljevanje: zahvaljevanje Bogu za darove, ki mi jih je iz ljubezni podaril. Trenutek, ko se spomnim, da nisem samo Gospodova služabnica, ampak tudi Božja hči.

Praznovanje je žrtvovanje

In še ena stvar se mi je vtisnila v spomin. V pravem praznovanju je vedno tudi žrtev. To še kako drži! Žrtvovati moram čas, energijo, mogoče celo materialna sredstva … Kar je lahko zelo težko.

Kako naj praznujem, če imam toliko dela? Zadnja stvar, ki si jo želim žrtvovati, je čas. Vendar … Bog je nedeljo namenil obdarovanju. Želi si, da sprejmem njegov dar – dar odrešenja, dar vere, dar družine, dar počitka … Kadar zmorem sprejeti Odrešenikove darove, se mi to potem že naslednji dan obrestuje.

Nemogoče, da se čas in prostor za odnos z Bogom ne bi nikjer poznala! Nov teden je po praznovanju nedelje bolj umirjen in tudi uspešnejši; le zato, ker sem si vzela čas in sprejela Očetove darove.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 70, številka 23.

Tags:
praznovanje
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
1
Urška Kolenc
Družinska tragedija jo je vodila na Camino iskat notranji mir
2
Katarina Berden
Dvojčici sta sami sebe kljub drugačnosti sprejeli, sedaj k temu s...
3
zakonca kosi
Misticizem
Premierni vlog Simone in Matjaža ‒ zakaj se pred dopustom držita ...
4
Freya and Dad
Cerith Gardiner
Svet je navdušil video 10-letne invalidne deklice, ki samostojno ...
5
Urška Kolenc
Trojčice v veselem pričakovanju, ki bodo rodile v razmiku štirih ...
6
Andreja Hergula
Nekoč ga je mama nerada spustila v kuhinjo, danes je kuharski zv...
7
Contioutra
7 stavkov, s katerimi lahko ranite svojega otroka
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.