Pred kratkim sem na spletu naletela na kratek nagovor ameriškega patra. Njegova teza je bila, da smo pozabili, kako praznovati – da pravzaprav ne znamo (več) praznovati.
Pomislila sem, kako je sploh mogoče trditi kaj takega. Saj praznovati zna vsak?! Nič lažjega. Toda radovednost mi ni dala miru. Posnetek sem preprosto morala poslušati do konca …
Pater Mark je rekel, da je Bog praznovanje zapovedal, mi pa v tem nismo ravno dobri. Resnično praznovanje je v resnici sprejemanje daru, ki nam ga želi podariti Bog. In za kristjane je dan za praznovanje vsaka nedelja … Bog je sedmi dan namenil počitku, da bi sprejeli dar – stvarstvo.
V novi zavezi pa vsako nedeljo praznujemo in s tem hvaležno sprejemamo dar odrešenja. Pri maši sprejmemo dar evharistije … Vse to naj bi bilo eno samo veliko praznovanje!
No, že po manj kot dveh minutah posnetka sem se strinjala, da mi praznovanje res ne gre najbolje. Nedeljo pogosto spremenim v poskus, da bi nadoknadila vse, česar med tednom nisem uspela postoriti …
Gospod pa bi se nedvomno veselil, če bi se zmogla vsaj malo ustaviti in praznovati. S praznovanjem imam v mislih predvsem zahvaljevanje: zahvaljevanje Bogu za darove, ki mi jih je iz ljubezni podaril. Trenutek, ko se spomnim, da nisem samo Gospodova služabnica, ampak tudi Božja hči.
Praznovanje je žrtvovanje
In še ena stvar se mi je vtisnila v spomin. V pravem praznovanju je vedno tudi žrtev. To še kako drži! Žrtvovati moram čas, energijo, mogoče celo materialna sredstva … Kar je lahko zelo težko.
Kako naj praznujem, če imam toliko dela? Zadnja stvar, ki si jo želim žrtvovati, je čas. Vendar … Bog je nedeljo namenil obdarovanju. Želi si, da sprejmem njegov dar – dar odrešenja, dar vere, dar družine, dar počitka … Kadar zmorem sprejeti Odrešenikove darove, se mi to potem že naslednji dan obrestuje.
Nemogoče, da se čas in prostor za odnos z Bogom ne bi nikjer poznala! Nov teden je po praznovanju nedelje bolj umirjen in tudi uspešnejši; le zato, ker sem si vzela čas in sprejela Očetove darove.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 70, številka 23.
