Preprosti vaflji, ki jih ljudje radi uživajo za zajtrk, izvirajo iz najsvetejšega katoliškega obreda, evharistije.
Že v devetem stoletju so Evropejci začeli uporabljati litoželezne pekače za oblate (fer à hosties), s katerimi so izdelovali evharistične hostije, ki jih uporabljamo pri sveti maši. Ti kalupi so bili izdelani iz dveh litoželeznih plošč z dolgimi ročaji.
V plošče je bil pogosto vrezan križ, podoba Jezusa ali upodobitev križanja. Testo, narejeno iz moke in vode, so vlili med obe plošči, oblate pa so pekli na odprtem ognju.
S pojavom litoželeznih plošč za peko hostij so ljudje dobili pripomoček, s katerim so lahko izdelovali oblate, ki so jih uporabljali tudi v vsakdanji prehrani. Ti pekači (moule à oublies) so bili dosti večji od tistih za izdelavo hostij. Vanje so bile vrezane bolj okrasne podobe kot na pekačih za cerkveno uporabo.
Kot poročajo na spletnem portalu HistoricFood.com, so v obdobju med poznim srednjim vekom in zgodnjo renesanso te posvetne oblate stregli na dogodkih, imenovanih issue de table, obrednih koncih slavnostnih državniških pogostitev.
"Oblati so sprva morda res imeli nekakšen evharističen pomen, saj so bili podobne oblike kot sveto obhajilo. Dodane začimbe so bile namenjene pomiritvi želodca, da kralj ni imel težav s prebavo, pozneje pa so skupaj s t. i. hipokrasom [napitkom iz toplega vina z začimbami] tudi oblati postali del razkošnih priboljškov, kakršne so ob najrazličnejših slavnostnih priložnostih uživali ljudje, ki so si to lahko privoščili," pišejo na HistoricFood.com.
Več stoletij so oblate stregli kot sladico, bodisi kot tanke ploščice, zvite ali v obliki stožca.
Vaflji, ki jih danes obložimo z medom ali javorjevim sirupom in sladko smetano, izvirajo iz flamskih in nizozemskih oblatov zgodnje moderne dobe. Tudi te so izdelovali tako, da so med dve litoželezni plošči nalili testo, zelo podobno, kot danes počnemo s pekači za vaflje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
