Pat Moore si je vedno prizadeval, da bi končal srednjo šolo, toda njegovo življenje je ubralo nekoliko drugačno pot. Medtem ko so njegovi kolegi opravljali izpite, je on služil v vojski.
Bilo je leta 1945 in Pat ni opravil izpita iz angleške literature. Predmet je moral torej ponavljati. Nekaj mesecev pred koncem šole so ga vpoklicali v vojsko. "Poklical me je striček Sam, zato pravzaprav nisem imel nobene izbire. Moral sem tja," je dejal.
Ko je odslužil vojaški rok, se je vrnil nazaj v Alvin. Sčasoma se je preselil v mesto Sealy v Teksasu. Ustvaril si je družino, imel je dobro službo. Začel je delati kot pilot letal za škropljenje poljščin.
Vsakodnevni opravki, očetovstvo in poklicne obveznosti so pomenile, da za učenje ni ostalo veliko časa. Toda Pat nikoli ni pozabil, da še ni končal srednje šole.
Veteran je dobil idejo. Odločil se je, da bo pisal neodvisnemu šolskemu okrožju v Alvinu in vprašal, ali lahko kljub temu, da je preteklo že toliko let, nadaljuje šolanje. Izkazalo se je, da je bil Moore več kot dobrodošel, sprejeli so ga zelo prijazno. Bil je kos nalogi in dosegel je tako želeni cilj.
"Za vse to ima zasluge to dekle," je Moore dejal v intervjuju in pokazal na svojo pravnukinjo. Tudi Bryssa je istega leta končala srednjo šolo v Alvinu v Teksasu. To je ustanova, ki jo je pred mnogimi leti obiskoval 93-letnik. Zdaj se Pat, podobno kot njegova vnukinja, lahko veseli konca šolanja.
Poleg diplome je Moore prejel tudi posebno jakno, saj je kot najstnik šolo zastopal na tekmovanjih: igral je nogomet, košarko in bejzbol. "Na to sem čakal 75 let. Minilo je veliko časa," pojasnjuje.
Moore se je tako pridružil še dvema 93-letnima veteranoma, ki sta prav tako končala srednjo šolo po 70 letih. Na portalu wnd.com lahko preberemo, da je njihovo šolanje prekinila druga svetovna vojna.
J. D. Sexton je diplomiral leta 2015, James Yarbrough pa leta 2019. Moški se nikoli niso hvalili s svojim udejstvovanjem v vojski. Po prejemu diplome je eden od njih dejal, da je počaščen in da nikoli ni pričakoval, da bo dočakal tako slovesen trenutek.
"Preprosto sem hvaležen Jezusu, ker mi je dovolil živeti 93 let. Čudovito je, da sem se lahko vrnil, se družil in končal srednjo šolo." Dodal je tudi, da je v življenju pomembno, da sledimo svojim sanjam in ne obžalujemo truda, ki smo ga morali vložiti v to, da smo dosegli cilj.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
