Olimpijske igre niso bile le prizorišče izjemnih športnih dosežkov, temveč tudi izjemnih dejanj človečnosti.
Eden od takšnih primerov sta atleta v teku na 800 metrov. Bocvanec Nijel Amos je padel in ob tem nehote spotaknil še ameriškega tekača Isaiaha Jewetta. Ko sta se pobirala, so ju preostali tekači prehiteli. Amos se je hitel opravičevati, a Jewett mu je predlagal, da skupaj končata tek. Tako sta, objeta prek ramen, z bokom ob boku, skupaj pritekla skozi cilj in pokazala, da je na olimpijskih igrah resnično najpomembnejše sodelovanje.
Zelo napeta in izenačena bitka je bila pri moških skokih v višino. Na koncu sta v bitki za prvo mesto ostala Italijan Gianmarco Tamberi in Mutaz Barshim iz Katarja. Oba sta brez dotika preskočila višino 2,37 metra. Skakalca sta že dolgo prijatelja, saj sta se oba k atletiki vrnila po hudi poškodbi gležnja.
Vendar je Barshim presenetil vse, ko je žirijo prosil, ali lahko tekmovanje na tej točki končajo in obema podelijo zlato medaljo. Dobila sta dovoljenje in si delila najvišjo stopničko. "Spogledala sva se in vedela: uresničile so se nama sanje. In to je pravi olimpijski športni duh," je novinarjem občutke ob skupni zmagi strnil Barshim.
Splošne starostne omejitve za nastopajoče na olimpijskih igrah ni, imajo pa posamezni športi svoja določila glede najnižje starosti – boksarji, na primer, morajo biti polnoletni. Rolkanje, ki je bilo letos prvič priznano kot olimpijski šport, so tako rekoč okupirale najstnice.
Zlato je osvojila 16-letna Japonka Sakura Yosozumi; srebro njena 12-letna rojakinja Kokona Hiraki, ki je s tem postala najmlajša prejemnica kolajne na poletnih olimpijskih igrah v zgodovini. Na tretjem mestu je s komaj 13 leti stala Britanka Sky Brown, ki je postala najmlajša prejemnica kolajne za to državo. Vse tri skupaj štejejo manj let kot najstarejša gimnastičarka, ki je nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu.
Gimnastika je šport, v katerem pretežno zmagujejo najstnice. A Uzbekistanka Oksana Čusovitina se je s 46 leti zapisala v zgodovino kot najstarejša tekmovalka v tem športu na olimpijskih igrah. Zanjo so bile to že osme olimpijske igre – prvič je nastopila leta 1992 pri 17 letih in prejela zlato medaljo. Sotekmovalke so ji izkazale veliko spoštovanje, ko se ji ni uspelo uvrstiti v finale in je torej končala svojo skoraj 30 let trajajočo olimpijsko kariero, ter ji stoje zaploskale.
Za primerjavo: Čusovitina ima 22-letnega sina, ki je starejši od večine njenih sotekmovalk. Tako najstniške rolkarke kot 46-letna Oksana so dokaz, da leta ne bi smela biti izgovor za doseganje ciljev.
30-letna Avstrijka Anna Kiesenhofer svojo zmago na 147 kilometrov dolgi dirki v kolesarjenju pripisuje matematiki. Doktorica matematike, ki je v tem športu novinka, si je preračunala, koliko mora trenirati za zlato medaljo. No, njena enačba se je izšla! Premagala je tako branilko naslova s prejšnjih olimpijskih iger kot aktualno svetovno prvakinjo.
Še posebej presenetljivo pa je, da je prvo mesto dosegla brez velike ekipe – brez osebnega trenerja, nutricionista, načrtovalca dirk ... le z računanjem, koliko energije njeno telo potrebuje na določenih odsekih. To je lahko spodbuda vsem šolarjem, ki se sprašujejo, za kaj bodo v življenju potrebovali matematiko. Tu je dokaz, da si je mogoče z njo pomagati tudi do olimpijske kolajne.
Celoten prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
