Nobenega dvoma ni, da nas to poletje slovenski športniki prav razvajajo s svojimi dosežki. Ne le na olimpijskih igrah, začelo se je že z zmago Tadeja Pogačarja na dirki po Franciji. Čeprav naši športniki tam niso nastopali, pa si je marsikdo z veseljem pogledal tudi nekaj tekem evropskega prvenstva v nogometu.
Za ogled prenosov vseh teh športnih dogodkov je šlo kar nekaj ur pred televizorjem.
Veliko smo že pisali, kako škodljiva je čezmerna uporaba zaslonov, še zlasti za otroke. Kajti ne vključuje le pametnih telefonov in računalnikov, ne le igranja igric in brskanja po omrežjih, temveč tudi gledanje televizije. Če to povežemo še z navado, da ob spremljanju napete tekme ali športnega dogodka marsikatera družina odpre čips, kokice ali druge preslane, nezdrave prigrizke, je gledanje prenosov športnih dogodkov lahko zelo nezdrava navada.
Zdi se nesmiselno, da bi sredi poletja več ur sedeli v zatemnjeni dnevni sobi, ko pa bi se lahko družili ali zunaj počeli toliko zabavnih dejavnosti. In da je gibanje v naravi vedno boljša izbira kot gledanje športa prek TV.
Vendar to ne drži povsem. Navajamo nekaj pozitivnih učinkov spremljanja športa po televiziji.
Prvi in najbolj očiten koristen učinek spremljanja prenosov športnih dogodkov je, da njihovi uspehi krepijo narodno zavest. Komu ne poskoči srce od ponosa, da je Slovenec, ko zaplapola naša zastava in zaigra Zdravljica?
Marko Hrastar, športni novinar in komentator na Sportklub TV, ki prejme veliko odzivov gledalcev, pove: "Ob uspehih športnikov se mnogi poistovetijo s svojo državo, krepi se nacionalni duh, zanos. Šport združuje in uspehi pripeljejo ljudi skupaj, kar je še posebej dobrodošlo v teh težkih časih, ko smo kot narod sicer zelo razdvojeni." Dodaja še, da športniki niso vedno le uspešni in da velja biti pozoren, da nam kakšen poraz po nepotrebnem ne zagreni družinske idile.
Poleg narodne zavesti spremljanje športa krepi tudi zanimanje zanj, zlasti pri otrocih. Po besedah nekdanjega kolesarja, sedaj pa selektorja mlajše kolesarske reprezentance, Martina Hvastije, je lani jeseni vpis na treninge kolesarstva podiral rekorde in nekaterim klubom povzročal celo težave. Zanimanje za ta šport sta povečala Pogačar in Roglič s prvim in drugim mestom na dirki po Franciji. Poleg kolesarjev lahko v naslednjem šolskem letu povečano zanimanje pričakujejo tudi v kajakaško-kanuističnih klubih zaradi zlata Benjamina Savška.
Imuni pa nismo niti odrasli, ki se bolje od otrok zavedamo, koliko je treba garati za takšne uspehe. Potem se tudi sami lažje spravimo odkolesarit, odteč ali prehodit nekaj kilometrov.
Ne nazadnje so uspehi športnikov lahko navdih na vseh področjih življenja. To na konkretnem primeru najlepše ponazori Slavko Jerič, novinar RTV Slovenija: "Zgodba Primoža Rogliča kaže na vso življenjsko razsežnost. Pri njem najbolj občudujem reakcije na neuspešne dogodke in padce. Večino neuspešni razpleti potrejo, Rogliča pa vedno dodatno motivirajo in to ga dela tako posebnega."
Ko opazujemo športnike, kako uživajo v tem, kar počnejo, hkrati pa so pripravljeni za uspeh res veliko žrtvovati, nas navdihnejo, da se tudi sami trudimo in postajamo vedno boljši, karkoli že počnemo. K temu nas seveda lahko spodbudijo oziroma navdihnejo uspehi kateregakoli športnika, ki ga cenimo ali občudujemo, sploh ni treba, da je ravno slovenski.
Vse to imate lahko v mislih, ko naslednjič brez slabe vesti prižgete prenos in navijate za naše športnike.
Celoten prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
