Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Jezus je kot pravi Bog in pravi človek z ljudmi delil vse trenutke našega življenja, tudi trpljenje in smrt. Tako po zakramentu svetega bolniškega maziljenja Bog prihaja naproti bolniku v njegovi uri trpljenja.
Velikokrat smo zelo zmedeni ob vprašanju, komu je zakrament bolniškega maziljenja sploh namenjen. V miselnosti mnogih je ukoreninjeno prepričanje, da je to zakrament, ki ga prejmejo le tisti, ki so že na smrtni postelji in so jim štete zadnje minute življenja. A ni tako.
Bolniško maziljenje lahko prejme vsak katoličan, ki je prejel sveti krst in se je znašel v življenjski nevarnosti. Mlad ali star človek, ki hudo zboli ali ga čaka težka operacija, nosečnica, ki ima rizično nosečnost, in mnogi drugi podobni primeri lahko prejmejo zakrament bolniškega maziljenja.
Bolniško maziljenje skupaj s sveto spovedjo sodi med zakramente ozdravljanja in je namenjeno ravno temu – naši ozdravitvi. Pri spovedi so nam odpuščeni grehi in je ozdravljena naša duša. Pri bolniškem maziljenju pa je naša prošnja najprej usmerjena na telesno zdravje, vselej s prošnjo, če je to Božja volja za človeka.
Navodila za obhajanje zakramenta poudarjajo, da lahko bolniško maziljenje človek prejme tudi večkrat, če je njegovo zdravje v resni nevarnosti (npr. če se ponovi rak).
Velikokrat se zakrament bolniškega maziljenja podeljuje skupaj s poslednjo odvezo pred smrtjo in sveto popotnico (zadnje obhajilo pred smrtjo), zato je večkrat zaslediti prepričanje, da je to zakrament za zadnjo uro.
Toda že Jezus je poudarjal, da je bolezen priložnost, da se po bolnikih v stiski razodene Božja slava. Po drugem vatikanskem koncilu se je zavestno začelo znova uporabljati ime bolniško maziljenje in ne več poslednje maziljenje, kot so ga mnogi imenovali.
Po prenovljenem obredu je s prejemom svete popotnice povezan tudi blagoslov in prejem popolnega odpustka, da lahko vernik z vsemi orodji naše svete vere nato prestopi prag smrti in se sreča s svojim Stvarnikom.
Kot pravi Bog in pravi človek je tudi Jezus sam izkusil resnično trpljenje, ko je za nas umiral na križu. Zato naj bi duhovniki ob deljenju bolniškega maziljenja vernike spodbujali, da se na duhovni način pridružijo Kristusovemu trpljenju in ga darujejo za različne namene, saj ima darovano trpljenje posebno vrednost v Božjih očeh.
Sam obred bolniškega maziljenja se začne najprej s kropljenjem z blagoslovljeno vodo, čemur sledi kratek nagovor in nato možnost svete spovedi. Sledi besedno bogoslužje in prošnje. Nato duhovnik položi roke na bolnika, nad njim moli ter ga mazili z bolniškim oljem. Temu sledi sklepna molitev in blagoslov.
Cerkev duhovnike in bolnike spodbuja, da se obhajanje tega zakramenta čim večkrat poveže s sveto mašo. Naj bo to priložnost za srečanje bolnikov celotne župnije ali tudi širše. Tako se zavemo, da nismo sami v svojem trpljenju, ampak tudi bolni in trpeči predstavljajo posebno občestvo, v katerem je navzoč Kristus.
