V prihajajočem študijskem letu bo Lucija začela z magistrskim študijem tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, izkušnje na tem področju pa med drugim pridobiva tudi v vlogi vodje odnosov z javnostmi pri Stični mladih, kjer ji posebej prav pridejo njene vrline: organiziranost, vedoželjnost in komunikativnost.
Prosti čas rada preživlja v hribih ali na dolgih sprehodih, prav tako rada bere, gleda filme ali se druži s prijatelji. Je ljubiteljica potovanj in večerov v gledališču, veseli pa jo tudi učenje tujih jezikov. Razveseljujejo jo druženje z ljudmi okoli sebe, drobne pozornosti in sončni dnevi.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Imam dva diametralno nasprotna idealna začetka dneva – eden je tisti, ko se lahko dodobra naspim in jutro začnem brez naglice, drugi pa opazovanje sončnega vzhoda v hribih, ko sredi noči zvoni budilka, jutro pa se sklene z zajtrkom s pogledom na zlato ožarjene vrhove okoliških gora.
Takšni začetki dneva so zaradi številnih obveznosti zame bolj redki, jih pa znam zato še toliko bolj ceniti in jih takrat, ko se zgodijo, zajeti z veliko žlico.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Običajno nič, saj zjutraj velikokrat hitim in sem nasploh ena tistih oseb, ki je v jutranjih urah bolj molčeče sorte. To pa ne pomeni, da se po moji glavi ne podijo misli na tisoč in eno stvar – na opravila tistega dne, srečanja, ki se jih veselim, reči, ki jih ne smem pozabiti doma, in še bi lahko naštevala.
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
… se urejena počutim dobro, samozavestno in še bolj učinkovito ter sem tako bolje pripravljena na izzive, ki jih prinaša dan. Prav tako menim, da z urejenim videzom človek pokaže, da spoštuje in ceni sebe in tudi druge. Vendar pa zunanja urejenost hodi z roko v roki z notranjo urejenostjo – treba je negovati ne le telo, ampak tudi dušo in duha.
4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Na različne načine, odvisno od dneva in razpoloženja – s sprehodom v naravi, poslušanjem slavilne glasbe, prebiranjem Božje besede, v navdihujočih pogovorih, molitvi in tišini, na duhovnih vajah …
5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Sem strastna organizatorka in načrtovalka – ne predstavljam si vsakdanjega življenja brez rokovnika, ki je moj zvesti spremljevalec. To mi pomaga, da si učinkovito razporedim čas med različne aktivnosti dneva in se tako posvetim tudi tistemu, kar nahrani mojo dušo.
Seveda je ob številnih obveznostih in dnevu, ki ima vselej premalo ur, to lažje reči kot storiti in moram priznati, da tudi meni ne uspeva vedno. Vendar pa se vse da, če se hoče, treba si je le postaviti prioritete, izbrisati iz urnika, kar je odvečnega, in si vzeti čas za tisto, kar šteje.
6. Kaj vam pomeni vsakoletno srečanje v Stični?
S Stično mladih sem se prvič srečala kot udeleženka v gimnazijskih letih. V množici mladih, zbranih v Njegovem imenu, sem še posebej začutila, kako pomembna je v življenju kristjana skupnost. Stična mladih mi pomeni enega tistih dni v letu, ki te duhovno napolni, poveže z drugimi mladimi v hoji za Kristusom in te spodbudi, da Njegovo sporočilo živiš vse leto.
Vesela sem, da zadnjih nekaj let s svojimi talenti in znanjem lahko prispevam k ustvarjanju tega čudovitega festivala, kar mi predstavlja neprecenljivo izkušnjo učenja in sodelovanja.
Festival Stična mladih
7. Ob katerem dogodku v času priprav na Stično mladih ste ostali brez besed?
Nepredvidljiva zdravstvena situacija ustvarjalce tokratne Stične mladih ves čas postavlja pred dodatne izzive. Eden od teh je, da zaradi omenjenih razmer za veliko večino ustvarjalcev letos prenočevanje v stiškem samostanu v času priprav na dogodek ni izvedljivo. Ko smo to izvedeli, praktično ni bilo prostovoljca, ki bi zaradi tega odklonil sodelovanje v ekipi Stične mladih. Izredno me je ganilo ter navdalo s hvaležnostjo in ponosom, da sem del tako zavzete in predane ekipe mladih ustvarjalcev.
8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Mislim, da nas različne “mini” preizkušnje, iz katerih se lahko učimo, spremljajo skoraj na dnevni ravni. Ena pomembnejših preizkušenj zame je bila gotovo v 3. letniku študija, ko sem se prvič za pol leta odpravila v tujino, in sicer na študijsko izmenjavo na Nizozemsko. Ta izkušnja je pomembno prispevala k moji samostojnosti, iznajdljivosti in komunikativnosti, po začetnem domotožju pa se je izkazala za eno najboljših odločitev mojega življenja, zato sem zanjo izjemno hvaležna.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
“Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč” (Flp 4,13). Sicer pa me nazaj v dobro voljo velikokrat spravijo tudi meni ljubi ljudje. Poleg tega se zadnje čase trudim voditi dnevnik (ali pa vsaj tednik) hvaležnosti – na papir zlijem vse, za kar sem hvaležna v določenem dnevu oz. tednu. Ko sem slabe volje, preberem te vrstice in takoj mi je lažje, saj se zavem, da ni vse tako črno, kot se zdi tisti trenutek.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
… je paleta čustev, ki jih občutimo, neskončna. Ker smo nežne in ranljive, obenem pa močne in neustavljive. Ker nam je dano podarjati novo življenje. Ker se čudovito dopolnjujemo z moškimi. Ker smo edinstvene in samosvoje.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
