“Halo? Dober dan, Rosalba, kako ste kaj?” S temi besedami je papež Frančišek vsak mesec poklical Rosalbo Ferri, mamo sina Andrea, podjetnika, ki sta ga nasilno umorila njegova uslužbenca 4. junija 2013.
Rosalba je septembra letos odšla k Bogu in njen drugi sin Michele je v objavi na Facebooku razkril, v kako veliko tolažbo ji je bila diskretna in zvesta podpora svetega očeta. Papež Frančišek jih je poklical, da bi slišal njihovo bolečino in jih podpiral v tej preizkušnji. Včasih jih je tudi nasmejal, a predvsem je hotel užaloščeni materi izraziti Božjo bližino.
“Papež Frančišek ti je ostal blizu z 78 klici, ki so se začeli avgusta 2013. Postalo je navada, da te je poklical in poslušal vso bolečino, ki si jo trpela, in da je nase vzel tvoje neustavljive solze.”
Kako je lahko prišlo do takšne bližine med preprosto družino in papežem? Po umoru sina Andrea v pristaniškem mestu Pesaro je bila družina Ferri čisto na tleh. Takrat se je mlajši sin Michele odločil papežu napisati pismo.
Papež se je odzval
Čez dva meseca jih je presenetil telefonski klic. “Dober dan vsem, družina Ferri. Kako ste?” Bil je papež. Njegovi mesečni klici so družini pomagali na poti žalovanja za izgubljenim sinom in bratom.
Postali so skoraj prijatelji, je Michele Ferri zaupal novinarju lokalnega časopisa Il resto del Carlino, ki je razkril zgodbo. “Enkrat smo ga šli celo obiskat v dom Svete Marte v Rim. Kakšen sprejem!”
Papeževih dejanj, s katerimi se je družini tako približal in jo podprl, Michele ne bo nikoli pozabil. Pa zato ni treba biti papež; vsak izmed nas lahko na podoben način in z enako vztrajnostjo podpre bližnjega v stiski.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
