Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pet, 26. aprila |
Aleteia logo
Blogi
separateurCreated with Sketch.

Novo leto – Božja spodbuda, da naj (vendarle) začnem na novo?

NEW YEAR

Kamil Macniak - Shutterstock

Gregor Čušin - objavljeno 01/01/22

Le pomislite, s kakšnimi občutki in v kakšnem stanju se zbujamo v prvo jutro novega leta

Ni nezanemarljiv podatek, ki ga ob vsem medprazničnem hrupu radi spregledamo, da je prvi dan novega leta zadnji dan božične osmine: dan, ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali in mu dali ime Jezus (Lk 2,21). Jezus – Božji Sin in Odrešenik – je na ta dan “uradno” prevzel ime, s katerim ga je ob oznanjenju napovedal angel in je bil kot prvorojenec obrezan: posvečen Bogu!

Zato se nikar ne čudimo vsem našim “novoletnim zaobljubam”, tem našim dostikrat smešnim poskusom, da se malo “obrežemo” in obrnemo nov list v svojem življenju. To je Božji zapis v moji notranjosti – pa čeprav na zunaj Boga nočem poznati ali ga celo zavračam – Božja spodbuda, da naj (vendarle) začnem na novo: naj “prevzamem” ime, s katerim me Bog Oče želi imenovati in klicati, in naj sebe in svoje življenje posvetim. Bogu!

Ta dan bi se torej morali počutiti – ne glede na vse, kar smo med osmino počeli in doživeli – kot po dobro opravljeni spovedi. Zdaj pa le pomislite, s kakšnimi občutki in v kakšnem stanju se zbujamo v prvo jutro novega leta.

Devet preprostih načinov, kako biti bližje Mariji:

In prav zaradi spovednega vonja ni nobeno naključje, da je ta dan tudi “dan miru”! Še najpomembneje pa je, da je to praznik svete Božje Matere.

In čeprav je Marija Kraljica – saj je dala življenje Kralju in Knezu, čeprav je mogočna Priprošnjica – saj je svetu dala Vsemogočnega, čeprav je Bogorodica – saj je rodila Božjega Sina … je vendarle zgolj Mati!

Mati, ki svojega sina – mene torej – drži v naročju na pragu pomembnih življenjskih sprememb in odločitev, hočeš nočeš zavitih v kopreno strahu (Lk 2,22-24). Mati, ki me obdrži v naročju tudi za ceno lastnega strahu ob prerokbah, ki napovedujejo žalost in bolečino (Lk 2,33-35). Mati, ki me uči, da naj vse, kar se mi godi in dogaja, ne le hranim in ohranim v svojem srcu, temveč tudi premišljujem (Lk 2,19). Le tako bom lahko kaj razumel. To pa je pogoj, da obrodim in dam sad (Mt 13,23).

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, januar 2020.

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.