Leonid Stanislavskyi, ki se po letih približuje tromestnemu številu, se je odločil, da kljub zastrašujočim napadom na Ukrajino ne bo zapustil svoje domovine.
Občudovanja vreden 97-letnik je zapisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejši teniški igralec. Medtem ko bi mnogi svoje loparje odložili že pred desetletji, Leonid v svojih poznih devetdesetih še vedno profesionalno igra na turnirjih v najvišji starostni kategoriji Mednarodne teniške zveze.
Zdaj se je Stanislavskyi znašel pred drugim izzivom; rad bi živel do svojega 100. rojstnega dne. Preživel je že drugo svetovno vojno – ko se je začela, je imel 15 let. Nato je postal inženir in je izdeloval sovjetska vojna letala. Zdaj pa ima odločno in zelo modro mnenje o trenutnem sporu:
“Kaj je to? Kaj dobrega lahko prinese? V 21. stoletju ne more biti vojne. Vojno je treba ustaviti, doseči sporazum. Nikoli si nisem mislil, da bom moral preživeti še eno, še bolj strašljivo vojno, kjer ljudje umirajo na obeh straneh – matere izgubljajo otroke, žene izgubljajo sinove in može.“
Običajno zelo dejaven starostnik, ki pa je večino časa od izbruha vojne preživel na svojem domu, pojasnjuje: “Vojna se je začela 24. februarja. Od 24. do zdaj skorajda nisem šel ven. Ves čas sem bil doma … Dovolj zalog imam, hladilnik je poln. Sedim doma, nikamor ne grem.“
Čeprav mu je hčerka ponudila, da ga vzame s seboj na Poljsko, je Stanislavskyi njeno ponudbo zavrnil:
“Želi me odpeljati tja. Toda odločil sem se, da ostanem tukaj. Slabo slišim, zato ponoči spim in ne slišim ničesar. Sinoči je bilo več bombnih napadov, zjutraj sem spet slišal sirene, ki so opozarjale na zračni napad.“
Morda je res obtičal doma, toda teniški zvezdnik upa, da se bo kmalu vrnil na igrišče:
“Tenis je moje življenje, moja usoda. Tenis resneje igram od svojega 90. leta. Igral sem v tujini, igral sem na svetovnih prvenstvih, igral sem na evropskem prvenstvu. Nikogar se ne bojim … Upam, da se bo vojna končala in da bom lahko spet igral tenis.“
Navdušenemu igralcu je uspelo uresničiti sanje, ko ga je teniški as Rafael Nadal povabil, naj z njim zaigra na njegovi akademiji na Mallorci, zdaj pa Stanislavskyi upa, da bo igral s še enim teniškim prvakom, Rogerjem Federerjem.
Leonidove teniške spretnosti so nedvomno vredne vsega občudovanja, toda še bolj navdihujoča je njegova želja po življenju:
“Upam, da bom dočakal 100 let. Preživeti moram le te zastrašujoče razmere.“
Molimo, da bi svoja zlata leta lahko kmalu preživel v miru in da bi se mu izpolnile sanje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
