Cerkev je skozi stoletja našla različne načine, kako jedrnato opisati življenje kristjana, pa tudi različna obdobja v bogoslužnem letu. Predvsem postni in velikonočni čas zelo enostavno povzemata dve svetopisemski mesti: Jeruzalem in Babilon.
Francoski duhovnik in benediktinec Prosper Gueranger na to opozarja v svojem delu Bogoslužno leto, temo pa predstavi z navajanjem sv. Avguština in njegovim opisom teh dveh obdobij.
‘Dva časa obstajata,’ piše cerkveni učitelj: ‘Eden, ki je zdaj in ga preživljamo v skušnjavah in stiskah zemeljskega življenja; in drugi, ki bo takrat in ga bomo preživljali v večni varnosti in veselju. V tej luči obhajamo dve obdobji: čas pred veliko nočjo in čas po veliki noči. Obdobje pred veliko nočjo ponazarja žalost sedanjega življenja; obdobje po veliki noči pa ponazarja blaženost našega prihodnjega stanja.’
Dom Gueranger to misel poveže z Jeruzalemom in Babilonom.
Cerkev, razlagalka Svetega pisma, nam pogosto pripoveduje o dveh krajih, ki sta v skladu z dvema časoma pri sv. Avguštinu. To sta Babilon in Jeruzalem. Babilon je podoba tega grešnega sveta, sredi katerega mora kristjan preživeti svoja leta preizkušenj;Jeruzalem pa je nebeška domovina, kjer naj bi počil po vseh preizkušnjah. Izraelsko ljudstvo, katerega celotna zgodovina predstavlja eno samo človeško družino, je bilo izgnano iz Jeruzalema in je pristalo v babilonskem suženjstvu.
Izraelci so bili dolga leta v babilonskem ujetništvu in so hrepeneli po vrnitvi v obljubljeno deželo. “Boleče” so hrepeneli po Jeruzalemu in po dneh, ko bodo lahko svobodno častili Boga. Podobno bi morali postni čas razumeti kot obdobje, ko hrepenimo po nebeškem Jeruzalemu in čakamo na dan, ko nas bo Gospod poklical domov.
Poleg tega Izraelci niso želeli ostati v Babilonu. Želeli so si svobode. Enako bi morali čutiti tudi mi: ne želimo si, da bi ostali v ujetništvu svojega greha, temveč da bi bili združeni z Bogom v sveti svobodi. Ti dve obdobji v bogoslužnem letu sta čudoviti in ju moramo izkoristiti, da svoja srca pripravimo za naš končni cilj.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
