Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Karlov most je nepogrešljiv simbol Prage, ki nosi ime po svojem pokrovitelju, kralju Karlu IV. Graditi so ga začeli v 14. stoletju, dela so končali leta 1402. Sam na sebi je postal turistična znamenitost. Na mostu namreč glasbeniki in umetniki vsak dan vabijo turiste na nekajminutne predstave.
30 svetnikov
Pozornejšega obiskovalca pa gotovo pritegne še nekaj bolj nenavadnega: kipi. Ob ograjah stoji namreč 30 kipov, ki predstavljajo svetnike Katoliške cerkve.
V večini gre za znane svetnike cerkvene zgodovine, kot sta sveta Kozma in Damijan, sveti Avguštin, sveti Frančišek Asiški, sveti Anton Padovanski, sveta Ciril in Metod, sveta Ana, sveta Barbara in drugi.
Kipe so postavili v 17. in 18. stoletju po vzoru angelskega mostu v Rimu. Nekatere kipe zaradi varnosti danes hrani narodni muzej v Pragi, na mostu pa so njihove kopije.
Najstarejši kip Janeza Nepomuka
Eden izmed njih je še posebno zanimiv, in sicer je to najstarejši kip, ki predstavlja svetega Janeza Nepomuka. Na glavi nosi avreolo iz petih zvezd, postavili pa so ga na pobudo jezuitov, ki so njegovo češčenje spodbujali v konkurenco z Janom Husom. Tega priljubljenega pridigarja so zaradi njegovih reformatorskih idej 6. julija 1415 zažgali.
Kraljičin spovednik
Duhovnik Janez Nepomuk je mučenec, ki ga je dal kralj Vaclav IV. domnevno usmrtiti zaradi njegove zvestobe spovedni molčečnosti.
Po izročilu je bil Janez spovednik kraljice Sofije Bavarske. Kralj Vaclav IV. je svojo soprogo sumil prešuštva in je Janezu Nepomuku ukazal, naj mu pove vse, kar mu je njegova žena povedala pri spovedi. Ker Janez tega zakramenta ni želel izdati, je prišel v spor s kraljem, ki ga je leta 1393 usmrtil in ga vrgel s Karlovega mostu v Vltavo.
Legenda pravi, da se je na kraju, kamor je truplo padlo v vodo, čudežno prikazala krona s petimi zvezdami. Danes na kraju, kjer naj bi svetnika vrgli v vodo, stoji križ z napisom. Mimoidoči nanj radi polagajo svojo roko s prošnjami svetniku.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.