Zala Rus že tretje leto študira saksofon v Groningenu na Nizozemskem. Izkušnja selitve in bivanja v tujini jo je precej zaznamovala, jo oblikovala in jo veliko naučila.
Poleg tega je dolgoletna prostovoljka pri Young Caritas, animatorka na letovanjih Biserov, od leta 2020 tudi voditeljica. Za letovanja pravi, da so nekaj, kar jo vedno znova navdihuje in motivira.
Prihaja iz družine z desetimi otroki, je najstarejša. Kot pravi, je lepo živeti v veliki družini, prednost je predvsem to, ker ni nikoli dolgčas.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je prebujenje v sončno nedeljsko jutro, po osmih urah spanca, iz kuhinje že diši po kavi in slišim glas, ki pravi: “Kar v izi, imam jaz zajtrk čez.” Zgodi se zeloooooooooo redko, je pa zato takrat veliko slajše.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Dobro je, lahko bi bilo veliko slabše. 😀
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Kadar se uredim, se sama bolje počutim. Imam se rada in moja samopodoba in samozavest ne trpita več tako kot v obdobju pubertete, zato večinoma niti ne nosim ličil in najbolj se počutim v kavbojkah in navadni majici, se pa vseeno rada kdaj pa kdaj naličim in uredim. Potem se počutim, kot da sem dobila supermoči.
4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu fantu?
Potrudim se, da se slišiva vsak dan vsaj na kratko, če najini urniki to dopuščajo. On je že zaposlen in vstaja ob pol šestih, zato zgodaj zaključi dan, moj študij glasbe, koncerti in delo pa narekujejo čisto drugačen urnik, malce zamaknjen in včasih pozno v noč.
Pa še 1.300 kilometrov je med nama, ker jaz že tretje leto živim na Nizozemskem. Čez dan se prek WhatsAppa malo obveščava, kaj nama je prinesel dan, posebno lepo pa nama je, če nama uspe zaključiti dan s klicem in s skupno molitvijo.
Tedensko imava rezerviran zmenek, večinoma prek video klicev, se pa tudi redno obiskujeva; takrat greva na kak izlet, najraje brez plana, ker nama je tako najbolj zanimivo, oba sva bolj avanturistične narave.
5. Izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
To, da sem se preselila v tujino, šla živet na svoje. Spopasti sem se morala z računi, najemnino, stroški, praznim hladilnikom in ostalimi rečmi, za katere so do takrat skrbeli starši.
Ogromno sem se naučila o sebi, dobila sem samozavest in nov zagon in spoznala ogromno prijateljev z vsega sveta. Spoznala sem druge kulture, drugačne načine razmišljanja. To prinese ogromno plusov: naučiš še strpnosti, razumevanja, sobivanja, pa še kavč za prespati imam skoraj kamorkoli grem. 😉
6. Že več let ste animatorka in voditeljica na letovanjih Biserov. Kaj vas tako navdušuje, da se vsako leto kot prostovoljka vračate tja?
Uf, to letovanje človeka res napolni, očisti, “nahajpa”. Prvo leto študija tu v Groningenu sem si rekla: “Še letos poleti sfuram tole, potem pa zaključim, dovolj je bilo. Pa me je potem tisto leto spet totalno zresetiral ta en teden in naša Biserna maša, da sem se odločila ostati, dokler je pač Božja volja.
Tu sem spoznala svoje najboljše prijatelje, svojega fanta, prejela nešteto hvaležnih nasmehov otrok, se nasmejala do solz ob zabavnih večerih in večernih animatorskih evalvacijah.
7. Prihajate iz družine z desetimi otroki. Zakaj je lepo živeti v veliki družini?
Lepo je zato, ker ni nikoli dolgočasno. Tudi zelo, zelo redko se zgodi, da si sam doma (v 27 letih se mi je to zgodilo največ petkrat). Včasih je naporno, še posebej z odraščajočimi sestrami. 😉 Včasih me je bilo malo sram, da nas je toliko in si nismo mogli vsega privoščiti, meni se je zdelo pač “fensi”, da greš lahko z letalom na morje v Afriko.
Pa so mi zdaj še vedno najbolj ljubi družinski dopusti v premajhnih prikolicah in apartmajih, ker smo si bili blizu, se družili in kartali. Zdaj, ko ne živim več doma, včasih pogrešam ta “šundr”, ko se zberemo za družinsko mizo in se smejemo prigodam in izjavam drug drugega.
8. Kako gledate na Slovenijo, odkar ste začeli študirati na Nizozemskem?
Od nekdaj sem bila mnenja, da je naša država res lepa. Žal je zaradi svoje velikosti neugodna za optimalen razvoj glasbene kariere in tukaj dobim več priložnosti. Je pa Nizozemska za moj okus absolutno preravna, predeževna in prevetrovna, zato se redno vračam domov, da grem lahko na kakšen hrib. To mi tu res manjka. Hribi in sonce. 🙂
Ljub spomin s študija saksofona na Nizozemskem
Ali ko sem lani septembra na kup nabrala svoje prijateljice glasbenice in koncert, ki smo ga igrale, je obiskalo toliko ljudi, da so stali pred vrati. Je bilo res carsko videti podporo, ki so nam jo izkazali.
Pa tudi ko smo z mojim kvartetom krstno izvajali mojo skladbo in so poslušalci vriskali in plesali in si popevali melodijo še po koncu koncerta … Taki trenutki mi dajo ogromno motivacije in potrditve, da sem na pravi poti.
9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Redko imam prost večer, da se lahko popolnoma odklopim, ker po dolgih dnevih pouka in vaj včasih zvečer kje koncertiram, delam ali pišem aranžmaje/kompozicije, ker sem izkušen “zabušant” in me včasih kakšne stvari počakajo na večer. Ko pa pride tak večer, najraje poslušam kak dober koncert ali pa (sploh zadnje čase) kakšno epizodo Masterchefa. Včasih dobim še dobro idejo za kosilo prihodnjega dne. 😉
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Po svoje je to supermoč. Lahko sem močna in ranljiva hkrati, čutim drugače kot moški, nekoč bom (upam da) mama, kar je ena izmed najlepših vlog, vsaj zame osebno. Pa še ženske dlje živimo, pravijo. 😉
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
