Vprašanje bralcev:
Sva starša dveh sinov, starih 10 in 16 let. Vsako leto se v tem času že zelo veselimo skupnih počitnic. Letos se je začel starejši sin upirati, da z nami ne misli nikamor hoditi, ker je dolgočasno, in da bo raje s prijatelji. Zdi se nama premlad, da bi bil toliko časa sam, pa tudi skrbi naju, kaj vse bi počel brez nadzora. Prosiva za nasvet, ali naj vztrajava ali se mu bova tako zamerila. Hvala!
Odgovarja Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka:
Običajno mladostniki na ta način “preverjajo” naše sposobnosti čustvenega stika, razvoja in ustvarjanja novega ter nam dajejo izzive za njegov razvoj. Pomanjkljivosti v naših odnosih opazijo veliko bolje kot otroci, pogosto pa jih izrazijo nekoliko neprečiščeno, kar je za nas starše lahko boleče. Vendar nam to lahko pomaga, da se zamislimo, in nas žene, da poiščemo nove načine povezovanja in razumevanja.
Mladostnik močno hrepeni po stiku, doživetjih v družini, občutku pripadnosti, vrednosti in po tem, da ga na novo “pogruntamo” in odkrijemo, kaj ga veseli in v čem je še posebej dragocen, kot bi se na novo “zatreskali” vanj.
Ko dobi zadostno mero vsega tega in čuti, da je res “naš”, se ob nas sprosti, začne nam zaupati in tudi zazdimo se mu bolj zanimivi in je raje z nami.
Za začetek se iskreno pozanimajta, zakaj mu je tako odveč iti z vami na počitnice, kaj ga moti, kaj pogreša: je preveč enolično, kako se razume z bratom (si gresta na živce?), bi rad povabil katerega od prijateljev, kaj pa bi ga na počitnicah veselilo, kaj bi rad počel? Njihovi očitki o dolgočasju so zelo dragoceni za lastno izpraševanje in načrtovanje starševskih sprememb.
Všeč mi je, da vaju skrbi in da ne želita obupati. Bodita pozorna tudi na to, kako hitro se razburita, ali ga nehote prezreta, ker sta zasedena z drugimi skrbmi, kako ga sprejmeta, ko pride domov, koliko nehote širita neprijetno vzdušje, se med seboj pričkata ali pa sta odtujena – v takem vzdušju je težko biti vesel.
Začnita ga opazovati, kdaj se zdrzne, zavije z očmi, kdaj kaj komentira … Vzemita vse to resno (razmišljajta, kaj bi bilo povezano s tem, da je z vami dolgočasno), ob tem pa bodita pozorna na to, kaj ob tem čutita, na kaj pomislita sama, kako bi se lahko na to čim bolj primerno odzvala …
Res je škoda, da bi bil toliko časa sam doma. Kakšne odnose in aktivnosti pa bi si on zamislil na počitnicah in kam bi vas peljal? Mladostniki imajo prav dobre ideje, lahko jim zaupate.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
