Gre za mednarodno srečanje mladih z vsega sveta s papežem, ki poteka na vsake dve, tri ali štiri leta, vse od leta 1986.
Vsako srečanje ima svoj naslov, vzet iz Svetega pisma, svoj logotip in himno, svojega zavetnika ter svojo lokacijo.
Za mlade je srečanje romanje, praznovanje, izkušnja vesoljne Cerkve, priložnost za poglobitev osebnega odnosa z Bogom, druženje, spoznavanje novih dežel in sklepanje novih prijateljstev. Vsekakor pa ima srečanje značaj univerzalnosti in je odprto za vse. Nanj se še posebej pripravlja država gostiteljica, pa tudi udeleženci s posebnimi vsebinskimi katehezami, srečanji in z molitvijo.
V fotogaleriji si preberite nekaj zanimivih dejstev o svetovnih dnevih mladih:
Dan, ki ga je ustanovil svetnik
SDM je ustanovil sveti papež Janez Pavel II. iz njegove neizmerne ljubezni do mladih. Svetovne dneve mladih si je zamislil kot močan trenutek, kjer bi mladi lahko srečali Kristusa, večno mladega, in se od njega naučili biti oznanjevalci evangelija.
Ob ustanovitvi SDM 1985 je izrazil željo, da bi vsi mladi čutili, da je Cerkev ob njih: da bi bila Cerkev na svetovni ravni bolj zavezana današnji mladini, njenim skrbem in zahtevam, njeni odprtosti in upanju, da bi odgovorila na njena hrepenenja ter jim posredovala gotovost, resnico in ljubezen, ki je Kristus.
Papeževi najljubši sogovorniki so bili vedno mladi. Na SDM se je z njimi srečal v Rimu, Buenos Airesu, Santiagu di Composteli, Čenstohovi, Denverju, Manili, Parizu, Rimu in Torontu. Danes pa je zavetnik vsakega SDM.
Utrinki z različnih Svetovnih dnevov mladih:
“Vi ste mladi in papež je star”
Na zadnjem svetovnem dnevu, ki se ga je udeležil v Torontu, je mladim rekel: “Imeti 82 ali 83 let ni enako kot imeti 22 ali 23 let. A papež se še vedno istoveti z vašimi pričakovanji in vašim upanjem. Vi ste naše upanje. Ne dovolite, da bi to upanje umrlo! Svoje življenje stavite nanj!“
Tak odnos do mladih nadaljujejo tudi njegovi nasledniki. Značilnost vseh nagovorov papežev na teh svetovnih dnevih je, da so do mladih vedno neposredni, realni in polni upanja:
“Cerkev potrebuje vašo vero, vaš idealizem in vašo velikodušnost, da bo tako lahko vedno mlada v Duhu,” jim je rekel papež Benedikt XVI., ki se je udeležil SDM v Kölnu, Syndeyju in Madridu.
Papež Frančišek, ki se že veseli letošnje Lizbone, je bil na SDM v Riu de Janieru, Krakovu in Panami in mlade vedno spodbuja: “Današnji čas ne potrebuje mladih na kavču, temveč mlade s čevlji!”
Sanje za letošnjo Lizbono
Motiv vstajanja s kavča je zajet tudi v letošnjem geslu: “Marija je vstala in se odpravila v naglici.” (Lk 1,39)
Papež Frančišek v intervjujih večkrat omeni, da sanja letošnji SDM in si želi, da bi tudi mladim pomagal sanjati. Če ostanejo na balkonu in kot opazovalci gledajo življenje, ki teče mimo njih, živijo mladost na kavču. Mladost pa so sanje, je realnost, je odkrivanje tistega, kar je v življenju zares vredno, je boj, da bi to usvojili, je odprtost za resnične odnose, je življenje z drugimi in za druge.
Vsaka generacija mladih ima svoje značilnosti, izzive in družbene okoliščine. Temu sledi tudi Cerkev, ki prepoznava znamenja časa in družbe. Papež Frančišek tako letošnje mlade vabi na srečanje, ki bo prvo po izkušnji epidemije.
Protistrup za “balkonarje”
Današnjim mladim, ki jih včasih imenuje digitalni domorodci, želi pomagati, da se ne izolirajo od realnega življenja v virtualnost. Odpraviti se iz hiše, potovati s prijatelji, doživeti izkušnjo poslušanja in molitve, skupaj praznovati, vse to so po papeževih besedah za vse dragoceni trenutki. Mladi, ki se prebudijo, se zanimajo za druge in sanjajo ter ustvarjajo boljši svet.
Po besedah papeža Frančiška so svetovni dnevi mladih protistrupza “balkonarje”, za nezainteresiranost, za anestezijo, zaradi katere se raje izbere kavč kot pot. Tako tudi zaradi množice mladih, ki se letos s kavča odpravlja v Lizbono, svet in Cerkev ohranjata upanje za prihodnost.
