V priliki o sejalcu in semenu je Jezusova pozornost dejansko namenjena nerodovitni zemlji … in zdi se, da mu je zanjo žal. Nerodovitna zemlja, vredna toliko kot smeti, je verjetno najboljši oprijemljivi simbol za stvarnost niča. O poceni stvareh govorimo, da so “vredne toliko kot smeti”, o osebi, ki nas prizadene, pa da “z nami ravna kot s smetjo”.
Jezus nam v tej priliki pomaga, da nagovorimo svoje osebno izkušnjo ničevosti, in Gospodovo bistvo je naslednje: On si tega želi.
Kaj lahko postanemo
Ko v priliki slišim Jezusa govoriti o treh vrstah krajev, ki niso dovzetni za njegovo Besedo – o poti, kamnitih tleh in trnju, domnevam, da govori o meni. To pomeni, da Gospod govori o stvareh v meni, ki so nepozorne, površne in zagledane vase. Z velikim upanjem in spodbudo pa me navdaja dejstvo, da Jezus, čeprav me tako dobro pozna, ne obupa nad menoj. Nasprotno, Gospod poskrbi za nekaj, kar edino lahko spremeni te razmere v meni in v tebi. To je On sam, Božja beseda, ki je postala meso, simbolno pa jo predstavlja seme.
Kardinal Joseph Ratzinger je o tem napisal čudovito premišljevanje:
Božja beseda je resnično prodrla v zemljo. Ko besedilo pravi, da Beseda ali seme obrodi sad, to pomeni, da se seme dejansko potopi v zemljo, sprejme zemeljske energije in jih spremeni vase. Ljudje lahko postanejo plodna zemlja za Božjo besedo. Ta zemlja lahko postanejo tako, da tako rekoč zagotavljajo organske elemente, v katerih lahko raste in zori življenje; da iz te organske snovi sami črpajo življenje; da sami postanejo beseda, ki jo oblikuje prodiranje Besede; da korenine svojega življenja pogreznejo v molitev in s tem v Boga. Biti zemlja za Besedo pomeni: zemlja mora dovoliti, da jo seme vsrka vase.
Pot
Nekaj semena je padlo na pot, kamor so priletele ptice in ga pozobale – to so tisti, ki poslušajo Božjo besedo, ne da bi jo razumeli. Hudič pride in ukrade, kar je bilo zasejano v njihovo srce. Gospod nas opozarja na vrsto budnosti in premišljevanja, ki sta potrebni za srečno življenje.
Sveti Tomaž Akvinski takole pravi:
Kot je pot prosta za vse, ki jim je do hoje, tako je tudi srce odprto za vsako naključno misel. Tako se zgodi, da ko Božja beseda pade v srce, ki je brezbrižno in prazno, pade na stranpot in je dvojno ogrožena.
Nekaj besed, ki jih izreče utelešena Božja beseda, da bi nam pomagala premagati našo nepozornost:
- Kaj iščete? Pridite in boste videli.
- Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam.
- Ne imenujem vas več služabnike; vas sem imenoval prijatelje.
- Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil.
- Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam.
- Danes moram ostati v tvoji hiši.
Kamnita tla
Nekatera semena so padla na kamnita tla, kjer zemlja ni bila globoka. Ko se takšni ljudje soočajo s stisko ali preganjanjem zaradi Besede, zaradi plitkosti zemlje kmalu odpadejo od vere.
Kamnita tla predstavljajo trdoto srca.
Sveti Tomaž Akvinski takole pravi:
Trdota srca je v nasprotju z usmiljenjem, kajti v naravi ljubezni je, da stvari topi. Trdota pomeni ‘zaklenjenost vase’ ali ‘zaprtost v lastne omejitve’, ljubezen pa je stvar, ki osvobaja, širi in izliva, saj povzroči, da se ljubimec pomika proti temu, kar ljubi.
Jezus razume, da je tisto, kar pogosto povzroči, da postanemo zaprti vase, negotovost in žalost, ki ju povzroča izkušnja lastne ničevosti. Beseda izgovarja takšne besede, ker želi preprečiti, da bi živeli na površini:
- Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!
- Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem.
- Rečem ti: vstani!
- Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil.
- Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti!
- Žalost se bo spremenila v veselje.
- Bodite pogumni: jaz sem svet premagal.
Trnje
Trnje predstavlja “svetne skrbi”, ki jim pustimo, da nas obvladujejo: “Skrbi, ki jih gojimo skoraj odvisno in vedno znova, da bi se zaposlili z navidezno pomembnimi zadevami, da bi dali svojemu življenju smisel in se izognili temu, da bi morali popolnoma zaupati Bogu” (Erasmo Leiva-Merikakis). Ko nas tovrstna ničevost premaga, dejansko zadušimo Božjo besedo in ta v našem življenju ne obrodi sadu.
Nekatera semena, ki jih Beseda pusti pasti med trnje našega življenja, da bi nas rešila našega padca, so naslednja:
- Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!
- Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.
- Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.
- Vstopi v veselje svojega gospodarja!
Marija, dobra zemlja
Sveti Tomaž Akvinski nam pravi, da so “za rast semena potrebni trije pogoji, namreč, da se mora spominjati, da mora pognati korenine v ljubezni in mora imeti ljubečo skrb”. In nihče ne ponazarja teh treh pogojev bolj kot Preblažena Devica Marija. Zato ne preseneča, da veliki mistični pisci Cerkve dobro zemljo v omenjeni priliki razumejo kot simbol Device Marije. Pridružujemo se sveti Brigiti Švedski v češčenju Božje Matere:
O Gospa moja, blagoslovljena bodi tvoja preblagoslovljena maternica nad vsemi rodovitnimi polji. Kakor seme, ki je padlo na dobro zemljo, svojemu lastniku obrodi stoteren sad, tako je tudi tvoja maternica, deviška in vendar najbolj rodovitna, obrodila Bogu Očetu blagoslovljeni sad, več kot tisočeren. Blagoslovljen in rodoviten sad majhne njive tvoje maternice je povzročil veliko čast Bogu v nebesih, veselje angelom ter ljudem na zemlji izdaten tok preživetja in življenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
