V današnji kulturi lahko izjemno pogosto vidimo prijetno mlado družinico, kako sedi za jedilno mizo, njeni člani pa so povsem zamoteni s svojimi pametnimi telefoni. Vsak član živi v svojem svetu, zatopljen v zaslon, ki ga ima pred očmi.
To se nam morda zdi povsem običajen del sodobnega življenja, toda papež Benedikt XVI. je v takšnem početju videl oviro za naše razumevanje očetovstva.
Svoje misli je pojasnil med splošno avdienco leta 2013.
Danes ni vedno preprosto govoriti o očetovstvu, še posebej v zahodnem svetu. Družine so razbite, delovno mesto človeka vedno bolj srka vase, družine so zaskrbljene in imajo pogosto težave s preživetjem iz meseca v mesec, moteči vdor medijev pa obvladuje naše vsakdanje življenje: to je le nekaj od številnih dejavnikov, ki lahko predstavljajo oviro na poti k mirnemu in ustvarjalnemu odnosu med očetom in otrokom.
Razlog, zakaj mediji lahko vplivajo na otrokov pogled na očetovstvo, je v tem, da tovrstna zasvojenost pogosto vodi do oddaljenega očeta, ki se ne zanima za življenje svoje družine.
Celo Boga si težko predstavljamo kot očeta, če nimamo verodostojnih zgledov, na katere bi se lahko obračali. Tisti, ki so izkusili pretirano strogega in neprilagodljivega očeta ali pa takšnega, ki je bil brezbrižen in otroku ni izkazoval naklonjenosti, morda je bil celo odsoten, le s težavo mirno premišljujejo o Bogu in se mu z zaupanjem prepustijo.
V današnjem svetu, zasvojenem z mediji, je mogoče, da smo telesno navzoči v istem prostoru kot naši otroci, obenem pa smo popolnoma odsotni.
Medtem ko nam sodobna tehnologija ponuja številne prednosti in nas lahko poveže z ljudmi po vsem svetu, nas lahko včasih odvrne od lastne družine, ki sedi za isto mizo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
