Monika Štern je žena svojemu možu Brunu, končuje študij živilstva, sicer pa je dekle mnogih talentov in zanimanj. Je skavtinja, kot avtorica sodeluje pri ustvarjanju katoliških člankov in vsebin za portal Talita kum in za revijo Naša družina, ustvarja pa tudi lastne vsebine, ki jih objavlja na svojem profilu na Instagramu kot Paberkovalka.
Zelo rada eksperimentira z živili, rada tudi vrtnari in bere. Pravi, da se trudi prepoznavati Boga v vsakdanjih stvareh in živeti njegov načrt tukaj in zdaj ter prinašati njegovo ljubezen v svet.
Za ogled prve fotogalerije kliknite tukaj
Za ogled druge fotogalerije kliknite tukaj
1. Kakšen je zate idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ideal se je skozi leta spreminjal. Trenutno to pomeni, da vstanem dokaj zgodaj (brez poležavanja), zajtrkujem, se uredim in namenim 15–20 minut jutranji molitvi. In da se mi ne mudi.
Ker sem študentka in se moja trenutna “služba” začne ob enajstih, je vsak začetek dneva idealen. Med vikendi pa sem zelo vesela, če nama uspe z možem nekoliko poležati in začeti dan z dozo smeha in skupnim zajtrkom.
2. Biti urejena je zate pomembno, ker …?
Ker se počutim lepo. Ker s tem svetu kažem, da skrbim zase. Ker tako živim hvaležnost, da sem ustvarjena tukaj in zdaj. Ker s tem ljudem okrog sebe dan naredim lepši, bolj vesel. Sploh pa, ker s svojo urejenostjo lahko poudarim lepoto, ki jo je On ustvaril.
Dodala bi, da zame urejenost ne pomeni le maskara in čevlji s peto, ampak biti urejena delu in priložnosti primerno. S tem kažem pripravljenost za delo ali opravek, ki me čaka. Seveda se še posebej rada lepo uredim za zmenke in za v cerkev, saj si namenoma vzamem čas in dam dogodku posebno težo.
Iščemo nove kandidatke
3. S čim, kje in kako se duhovno napolniš?
Pri sveti maši. Itak vsako nedeljo. Se pa poleg tega trudim, da si zavestno vzamem čas tudi enkrat med tednom in grem. Te me še posebej napolnijo, ker od mene zahtevajo odločitev in več truda. Priporočam vsem. 😊
Najbolj me napolnijo slavljenja in adoracije pa molitve s Talitami pred Najsvetejšim. Zreti z Njim iz oči v oči, iz srca v srce. In mu iz srca prepevati. To. Drugače pa je vsak trenutek v dnevu lahko vir blagoslova, če ga znam pogledati skozi prave oči. Za to se še trudim (sploh ko ne gre po mojem planu).
4. Pišeš in ustvarjaš za portal Talita kum in tudi na svojem Instagramu. Kje črpaš navdih za pisanje?
V zadnjem času to nekoliko stagnira, občasno pa pišem za Našo družino. Talita in Paberkovalka sta pognali v korona času, ko sem imela več časa. Se trudim, da bi spet zaživelo to moje raziskovanje katolištva.
Kje najdem navdih? Mogoče se sliši kot kliše, ampak običajno pride od Svetega Duha. Trudim se, da življenje živim čim bolj z odprtimi očmi in ušesi. Da vidim, kaj mi ponuja odnos, situacija … Da si dovolim čutiti, čeprav včasih resnično zaboli. Potem pa se (običajno tik pred rokom oddaje) vse to nekako splete skupaj.
Poleg tega tudi veliko berem in poslušam katoliške vsebine, kar pomaga pri širitvi obzorij in boljšem razumevanju. Odkrila sem, da je sploh Katekizem prava zakladnica (zahvala gre Magdaleni Rode). Pa tudi dekleta pri Talitah imajo posebno moč v človeku odkleniti en globlji, bolj nežen del, ki potem rodi te vsebine. Iskreno sem do neba hvaležna, da so del mojega življenja.
5. Na svojem profilu na Instagramu si zapisala, da nekaj svojega časa posvetiš tudi Njemu. Kako si gradila in še gradiš svoj odnos z Bogom? Je bil ta odnos vedno tako živ?
Predvsem gre vse korak za korakom. Bog daje milosti ob svojem času in ugotovila sem, da ga ne morem prehiteti. 😉 Že od malega živim “klasično katoliško” z mašami in veroukom, molitvami … Mami mi je privzgojila ljubezen do sodelovanja v župniji. In ko enkrat toliko časa in veselja nameniš eni stvari, zagotovo raste.
V srednji šoli je vse skupaj malo nihalo, ker Božjo ljubezen rada razumem po svoje, sploh pri slabih stvareh. Sem pa takrat začela slediti Blessed is she (spet zahvala Magdaleni), kar me je kar potegnilo. Njihova gradiva in spodbude so poskrbele, da ves čas zavestno gradim na odnosu z Bogom.
Zdaj se predvsem trudim vzdrževati rutine – jutranja molitev, tedenska maša, ena desetka na dan, Bible in a Year … Pa biti pozorna na cerkvene praznike in v skladu s koledarjem tudi vsaj malo urediti najin domek. Globlji vpogled in bolj sistematičen pristop sem potem dobila, ko sva se začela srečevati z duhovnim spremljevalcem, za kar sem sploh hvaležna. Da lahko skupaj prečiščujeva, katera pot je prava zame, kaj mi Bog sporoča.
Zadnje čase ugotavljam, da je rast najbolj potrebna pri majhnih stvareh – pri tem, kako gledam na soljudi, nase, na naravo, kako ravnam z vsem, kar mi je dano. Najtežje se je vsak trenutek odločati med prav in narobe, ker ni vedno očitno.
6. Velik del tvojega življenja tvori skavtstvo. Kako oblikuje to, kar si, in tvoje življenje?
Velik del je kar pravi izraz. Ker sem skavtinja že od 16. leta in ker v zadnjih letih, ko sem postala voditeljica, temu namenim kar precej časa in energije. Življenja brez skavtov si ne morem predstavljati in iskreno ne vem, kdo bi danes bila.
Življenje v naravi in v tako močni skupnosti te opremi z nešteto veščinami, predvsem z iznajdljivostjo, prilagodljivostjo, odprtostjo. Skavti poleg tega stalno spodbujajo osebno rast posameznika, da bi postal najboljša verzija sebe. Nudijo mi okolje, kjer lahko hkrati najdem svoj varen kotiček in raziskujem zunaj svoje cone udobja, delam napake, se učim.
Veliko stvari, pri katerih so me skavti sooblikovali, sploh nisem prepoznala, dokler nisem postala voditeljica in začela “študirati” teorijo skavtskega vzgojnega modela. Poleg tega sem svoje najboljše prijatelje spoznala pri skavtih, najlepši spomini so na skavtske tabore, skupne dogodivščine, na švic in trud ter na smeh, ki je vse to spremljal. Tudi Bruno je bil skavt, kar je najbrž tudi pripomoglo k temu, da sva na skupni poti.
7. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetiš svojemu možu?
Priznam, da mi velikokrat ne uspe. Poročena sva približno eno leto in proces prilagajanja na nov način življenja je kar dolg. Sploh na začetku je bilo to res težko, saj sva oba obiskovala predavanja, delala, obnavljala stanovanje, jaz pa sem še prostovoljka pri različnih stvareh. Pozimi sva spoznala, da tak tempo pač ne deluje.
Od takrat se zavestno trudim, da je najin zakon prioriteta. Itak so nekatere stvari manj fleksibilne (služba, faks, sestanki), si pa bolj načrtno vzameva čas skupaj. Posebej so mi pomembni majhni rituali, ki jih imava – skupno kosilo, večerna molitev, blagoslov pred odhodom od doma, večerni sprehodi. Čez poletje sva začela tudi skupaj telovaditi.
8. Misel, ki te spravi pokonci, ko si slabe volje?
Uf, na začetku trmasto vztrajam v slabovolju in ne razmišljam prav dosti. Pri kakšnih manjših stvareh se spomnim, da On poskrbi. Še vedno je. Zelo rada zmolim Pridi, Sveti Duh. Ta molitev je moja “go-to” v vseh situacijah in me vedno pomiri. Če ne prvič, pa tretjič ali četrtič. Sveti Duh ima toliko darov, da bo že en pravi zame.
9. Kakšen je tvoj večerni ritual, ki te umiri?
Nimam nobenega posebnega recepta. Moji rituali so bolj jutranji, se pa trudim pozno popoldne ali zvečer poslušati podkast Bible in a year. Če čez dan nisem bila zelo aktivna, zvečer še telovadim in skočim pod tuš.
Potem pa z možem običajno pogledava kakšno serijo in skupaj zmoliva pred spanjem. Včasih se zgodi, da svojo delavno zagnanost potegnem v večer, zaradi česar se kakšen ritual tudi podre.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ne vem, če je v tem intervjuju dovolj prostora. To res dobro opiše knjiga Očarljiva. V mojih besedah in bolj na kratko … ker smo opazovalke in prinašalke lepote. Kdo bi drugače opazil novo zaplato maka, ki poganja med žitom, nove uhane na prijateljici, mestni vrvež? Kdo bi pokosil travo okrog ivanjščic, da bodo lahko zacvetele, se zagledal v metulja nad sabo … in ob tem Slavil Boga!
Ker ob vsakem zrncu lepote naše srce zapoje, ker ve, da jo je samo za nas ustvarila Lepota sama. Ker smo ustvarjene najbolj po podobi Božjega ljubečega srca. In njegovo srce je najčudovitejše! Tako smo tudi me čudovite, če si dovolimo biti, kar smo bile ustvarjene.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
