Sredi marca je po svetovnem spletu zaokrožila novica, da je v 78. letu starosti po okužbi umrl Paul Alexander, svetu bolj znan kot “Polio Paul” ali “človek z železnimi pljuči”.
Povsem običajno otroštvo in huda bolezen
Paul Alexander se je rodil 30. januarja leta 1946 v Dallasu v ameriški zvezni državi Teksas. Otroštvo je preživljal kot vsi drugi otroci in povsem običajno. Leta 1952, ko je bil Paul star šest let, pa je po Teksasu začela divjati huda nalezljiva bolezen, imenovana otroška paraliza.
Za to boleznijo je, kot mnogo drugih otrok, zbolel tudi Paul. Zaradi te bolezni je od vratu navzdol ostal popolnoma paraliziran, tudi dihati ni mogel sam, zato so njegovo telo zaprli v posebno napravo, ki mu je pomagala dihati in posledično preživeti.
70 let v železnih pljučih
Do konca življenja je bil ujet v valju, v katerem je ležal na hrbtu, zunaj valja je imel le glavo, ki jo je imel naslonjeno na blazino.
To, da je bil ujet v kovinskem valju, ga ni ustavilo pri tem, da ne bi izpolnil svojih sanj. Ves čas se je šolal, s trmo se je kljub nedelujočim mišicam naučil zajemati zrak.
To mu je z leti omogočilo, da je nekaj ur na dan lahko živel zunaj jeklenega valja, ki ga je ohranjal pri življenju. Te ure je Paul izkoristil na občudovanja vreden način. Kljub temu, da so ga najprej večkrat zavrnili, je uspešno končal študij in nato opravil vse potrebne izpite, da je postal odvetnik.
Napisal je tudi svojo avtobiografijo, ki jo je pisal s posebnim pisalom, ki ga je držal v ustih in z njim pritiskal tipke na računalniku.
Upanje in vera do konca
Paula so večkrat vprašali, kako to, da je tako pozitiven in da ne izgubi volje do življenja. Na taka vprašanja je odgovoril: “Biti pozitiven je zame način življenja. Če so ljudje pozitivni, ne dovolijo, da bi jih življenjske težave spodnesle.”
Ves čas mu je pri tem pomagala tudi globoka vera v Jezusa. Paul je povedal, da so mu vero in novico o neskončni Božji ljubezni posredovali starši, sam pa je pozneje v življenju to Ljubezen tudi konkretno čutil in ji sledil.
Njegovi bližnji in prijatelji so ga opisali kot človeka z nalezljivo energijo in človeka, ki je znal kljub svojim omejitvam v polnosti uživati življenje.
Naj nam bo pokojni Paul Alexander zgled, da v življenju nikoli ne obupamo, tudi če nam nastavlja najrazličnejše ovire in prepreke. Življenje je vredno živeti!
