Rodil se je 24. junija 1542 v mestecu Fontiveros v stari Kastiliji v Španiji,
umrl je 14. decembra 1591 v Ubedu v Andaluziji, prav tako v Španiji.
Zavetnik: Velja za zavetnika kontemplativnih redov, mistične teologije in mistikov.
Materialna stiska
Bil je rojen v plemiški, toda revni družini. Kmalu po njegovem rojstvu je umrl oče, kar je še dodatno zaostrilo njihov položaj. Zaradi tega je mati Janeza hitro poslala k različnim mojstrom, da bi se izučil kakšne obrti in s tem prinesel družini nekaj denarja, nujnega za preživetje.
Nerodnost pripeljala do cilja
Žal mladi Janez ni bil najbolj nadarjen praktik, tako je zamenjal kar nekaj različnih obrtnikov, toda nobeden ga ni želel obdržati dlje zaradi njegove nerodnosti. Na koncu se je le našel pri delu bolnišničnega strežnika. Lastnik bolnišnice Alfonzo Alvares je hitro opazil njegovo nadarjenost pri učenju in ga je poslal v jezuitsko šolo v latinskem jeziku.
Odločitev za tišino
Kmalu po mašniškem posvečenju se je v njegovem srcu rodila želja po tišini. Kljub temu da si je njegov mecen Alfonzo želel, da bi ostal kaplan v njegovi bolnišnici, si je na presenečenje vseh sveti Janez izbral red karmeličanov. Po zaobljubah je nadaljeval študij filozofije, ki ga je več kot uspešno končal.
Srečanje s svetnico
Eno od srečanj, ki so zaznamovala njegovo življenje, je bilo prav zagotovo srečanje s sveto Terezijo Jezusovo, ki je ravno takrat ustanavljala nov samostan. Tako je tudi sam zahrepenel, da bi še bolj zaživel poklicanost k samoti in premišljevanju. Tako mu je Terezija omogočila, da je v majhni vasici ustanovil nov samostan.
Trpljenje ob koncu življenja
Toda žal njegova gorečnost ni navduševala vseh, tako se je nekaj njegovih nekdanjih sobratov odločilo, da Janez pretirava, in so ga dali zapreti, večkrat je bil tudi mučen. Na koncu je prišlo tako daleč, da je posredoval papež in Janezu pomagal ustanoviti red bosonogih karmeličanov. Tako je lahko nadaljeval svoje delo v miru vse do smrti.
Vir: druzina.si